Če je bil za visoko povečanje brezposelnosti decembra v veliki meri "kriv" strah pred pokojninsko reformo, pa so za januar značilni zlasti stečaji podjetij in prekinitve pogodb za določen čas.

Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pričakuje, da se bo rast brezposelnosti še nadaljevala. "Čeprav bo v prihodnjih mesecih zaradi manjšega priliva mladih manj občutna, ocenjujem, da se pred številko 130.000 letos ne bo ustavila. Do preobrata ne bo prišlo, saj so podizvajalci v zelo slabi finančni situaciji, nova delovna mesta pa se ne ustvarjajo," je dejal Hribar Milič.

Kratkoročno vidi rešitev v novih investicijah in v povečanju naročil. "Povpraševanje je na primer v gradbeništvu v primerjavi z letom 2007 za polovico manjše, pri čemer se je treba zavedati tudi, da velik del gospodarstva ni sposoben iti na tuje trge," je pojasnil generalni direktor GZS.

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ocenjuje, da je za občuten porast brezposelnosti več vzrokov. "Če je bilo v decembru zaznati dvig brezposelnosti tudi zaradi strahu pred pokojninsko reformo, pa je v januarju nanj vplival predvsem težak gospodarski položaj podjetij. Ta je delno posledica krize, v večini primerov pa nespametnih poslovnih odločitev nadzornih svetov in uprav v velikih podjetjih, kar je posledično prizadelo majhna podjetja," je povedal Semolič.

Prepričan je, da bi morala država pokazati več "konkretne iniciative" pri ustvarjanju bolj prijaznega poslovnega okolja in bolj prisluhniti gospodarstvu. "Pomoč gospodarstvu ne sme biti nezdružljiva s trgom, kar kažejo izkušnje iz Nemčije in Francije. Morala pa bi biti tudi različna glede na razmere v posamezni panogi," je dejal Semolič.

Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da se bo trend naraščanja brezposelnih v prvih treh mesecih letošnjega leta umiril. Pri tem stavijo zlasti na dejstvo, da povpraševanje po delavcih narašča in da se zaposlovanje povečuje. Delodajalci so, kot smo že poročali, januarja prijavili 15.187 prostih delovnih mest, kar je za 6 odstotkov več kot decembra in za petino več kot januarja lani.

Na ministrstvu poleg programov aktivne politike zaposlovanja, za katere bo letos namenjenih 81,8 milijona evrov, izpostavljajo zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter uveljavitev zakona o malem delu, ki naj bi zaradi omejitev prisilila delodajalce, da bi velik del zaposlitev prek študentskega dela preoblikovali v redne zaposlitve. V boju z naraščajočo brezposelnostjo naj bi bile pomembne tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih, med katerimi je eden od ciljev tudi pospeševanje zaposlovanja za nedoločen čas.