Konec javne skrbi za zasebni trg zavarovanj
Obvezno zdravstveno zavarovanje danes, na primer, krije le desetino zobne protetike in očesnih pripomočkov za odrasle, nenujnih prevozov bolnikov, zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, in zdravil z vmesne liste. "Zdravila z vmesne liste, ki so namenjena kroničnim bolnikom, bodo zagotovo ostala v košarici pravic, ostala zdravila z vmesne liste pa najbrž ne. O tem, kaj lahko izločimo iz košarice, se bo najprej izrekla medicinska stroka," je pojasnila Prevolnik-Ruplova. Zdravstvena blagajna glede na predlog ministrstva za zdravje poleg tega ne bi več pokrivala socialnih pravic, kot so pogrebnine in posmrtnine.
Zdravstvene storitve, ki bodo "izpadle" iz zdravstvene blagajne, bi lahko zavarovalnice skupaj z dodatno ponudbo tržile v okviru prostovoljnih zavarovanj. "Tržile bi lahko na primer takojšnje operacije. Obvezno zavarovanje bi zagotovilo nenujno operacijo znotraj dovoljenih čakalnih dob, tisti, ki bi želeli operacijo takoj, pa bi za to plačali v okviru tržnega zavarovanja. Zavarovalnice bi lahko tržile tudi nadstandard v okviru zasebne mreže izvajalcev in nadstandardne materiale," je ponazorila. Zanimanje za slovenski trg dodatnih zdravstvenih zavarovanj je že pokazalo več tujih zavarovalnic, ki bodo lahko domačim konkurirale s svojo ponudbo. "Če tuje zavarovalnice vidijo potencial na področju dodatnih zavarovanj, ni razloga, da tega ne bi videle tudi slovenske zavarovalnice. Storitve, ki so vključene v košarico, financirano iz javnih sredstev, so v javnem interesu in njihove dostopnosti zato ne moremo prepustiti zasebnemu trgu. Zasebnega trga namreč ne bi smeli regulirati, tako kot zdravstvena zakonodaja to področje ureja zdaj," je poudarila Prevolnik-Ruplova.
Sedanjega odnosa med prostovoljnim in obveznim zavarovanjem ne bo več mogoče ohranjati, je poudarila. Tega ne dovoljujejo zahteve evropske komisije, ki se jim bo morala Slovenija prilagoditi do sredine leta 2012, težave pa bi se pojavile tudi ob sprostitvi prehajanja pacientov med državami EU. Glede na evropsko direktivo o čezmejnih zdravstvenih storitvah, ki se ji bo morala prilagoditi tudi Slovenija, se pacientu pri storitvah v tujini namreč prizna le delež, ki ga krije obvezno zavarovanje. "Transplantacija jeter stane 211.000 evrov, pri čemer pet odstotkov pokrije dopolnilno zavarovanje. Če bi se nekdo odločil za odhod na operacijo v tujino, bi moral pet odstotkov cene doplačati sam," je ponazorila Valentina Prevolnik Rupel.
"Izločanje pravic bi lahko prizadelo upokojence"
Ob morebitnem ukinjanju dopolnilnega zavarovanja se bo treba vprašati, na kakšen način to storiti in kakšne bodo posledice v naslednjih korakih, ugotavlja generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. Če bi iz košarice pravic v obveznem zavarovanju izločili zobnoprotetične storitve, nenujne reševalne prevoze in zdraviliško zdravljenje, torej storitve, ki jih uporabljajo predvsem starejši, je vprašanje, ali bi bilo še dovolj zanimanja za prostovoljno zavarovanje, je opozoril. "Ta formula bi prizadela upokojence," predvideva Fakin. "V ZZZS vidimo možnost v izenačenju prispevnih stopenj oziroma razširitvi prispevnih osnov. Rešitev bi kazalo iskati tudi v modelu zavarovalnice brez dobička, kakršna je bila Vzajemna, ko je bila še vezana na ZZZS. Paziti bo treba predvsem, da spremembe ne bodo poslabšale dostopnosti oziroma povečale stroškov za socialno šibke," je poudaril.
"Jasnejša ločnica med javnim in zasebnim"
"Nujno je zmanjšanje univerzalne košarice zdravstvenega varstva, tako da bi jo v celoti pokril ZZZS. Nujno je tudi, da bi to, kar bi izpadlo iz košarice, v celoti prevzelo prostovoljno zavarovanje," je prepričan ekonomist prof. dr. Maks Tajnikar. Potem ko bi prostovoljno zavarovanje, ki "danes pomeni le dodatno blagajno", prevzelo iz košarice "izpadle" storitve, bi moralo svojo ponudbo razširiti tudi z novimi storitvami, za katere se danes ni mogoče zavarovati. Poleg tega pa bi lahko investiralo v izvajalce, ugotavlja Tajnikar. "Reforma bi morala imeti tri korake, za omejitvijo zdravstvene košarice in prilagoditve zdravstvenega zavarovanja bi morala slediti še prilagoditev mreže izvajalcev. S spremembami bi namreč nastala jasnejša ločnica med javnim in zasebnim. Medtem ko bi ZZZS v prvi vrsti financiral javne izvajalce, bi prostovoljne zavarovalnice financirale predvsem zasebno mrežo," ugotavlja Tajnikar.
"Ob tem pa je zelo pomembno, da bi storitve, ki bi ostale v košarici, bolniki v prihodnje dobili v razumnem roku. Današnja solidarnost, ko po dve leti čakaš na operacijo kolka, ni nobena solidarnost. Če bi bolnik prek obveznega zavarovanja do te operacije namesto v dveh letih prišel v štirih mesecih, ne bi bila nobena težava, če bi prek zasebnega zavarovanja do nje prišel takoj," je poudaril.
