A togoten in zamišljen pogled padlega nadškofa je razkrival, da ga je včerajšnja novica iz Vatikana boleče prizadela. Navsezadnje bi lahko Benedikt XVI. Krambergerjevo prošnjo zavrnil ali počakal do oktobra, ko bi zdaj že bivši nadškof praznoval svoj 75. rojstni dan in bi se finančne razmere nadškofije in z njo povezanih družb takrat morebiti že nekoliko izboljšale.
"Vem, da je bila vaša skrita želja, da bi nasledniku predali nadškofijo v vseh pogledih 'na mirnih vodah'," je rekel novi nadškof in Krambergerjev dosedanji namestnik Marjan Turnšek. "A Cerkev je v vseh časih božje-človeška ustanova, zato v sebi vedno doživlja božjo moč in človeško nemoč, slabost in grešnost."
Metropolit Franc Kramberger je s položaja mariborskega nadškofa odšel dokaj ekspresno, saj je italijanski novinar Emilio Fittipaldi v L'Espressu šele konec januarja zapisal, da tajni vatikanski dokument dokazuje 800 milijonov evrov vredno finančno luknjo v mariborski nadškofiji in družbah, lastniško povezanih z njo, kar je ena največjih polomij v zgodovini Katoliške cerkve.
Opravičilo malim delničarjem
Turnšek je včeraj večkrat prosil javnost odpustkov zaradi gospodarjenja, ki je nadškofijo potisnilo na rob finančnega propada, pri tem pa je ponavljal, da za to Kramberger ni bil odgovoren, saj je že pred dvema letoma te pristojnosti preložil na ramena svojih pomočnikov. "Kot prvi korak v svoji novi službi želim izreči iskreno opravičilo vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju čutite oškodovani in prizadeti," je rekel Turnšek. Čeprav nadškofija ni neposredno upravljala premoženja holdingov Zvon 1 in 2, se novi nadškof čuti moralno soodgovornega, zato v nadškofiji že nekaj časa iščejo rešitev iz krize.
"Dosedanji način gospodarjenja se je izkazal neprimeren za Cerkev," je ugotavljal nadškof. V bodoče se bodo takšnih naložb ogibali. Zatrjeval je, da so se v nadškofijski upravi že leta 2007 nameravali preusmeriti v bolj "konservativno" gospodarjenje - a naj bi njihove namere prehitela gospodarska kriza. "Že ob svojem prihodu v Maribor sem ugotovil, da samo z domačimi strokovnjaki tega ne bomo zmogli sanirati na pravičen način. Zato smo se v dogovoru s Svetim sedežem obrnili na tuje strokovnjake."
Z njihovo pomočjo bodo korenito preuredili in prestrukturirali gospodarski sistem nadškofije, če bo Sveti sedež za to dal zeleno luč. V uspeh sanacije nadškof globoko verjame. "To je edina ustanova na svetu - v to verujem - ki ima zagotovilo, da ne bo propadla. In da so toliki ekonomski in socialni sistemi propadli, Cerkev pa ni, mi daje gotovosti, da je to res."
Turnšek je priznal, da Nadškofija Maribor poprej ni nikoli zaprosila Vatikana za obvezno soglasje k izpeljavi svojih največjih gospodarskih poslov, ki so zdaj posledično spravili nadškofijska podjetja v insolventnost. Vzrok za to prikrivanje je nadškof našel v Jugoslaviji, ko Cerkev ni mogla posegati po tem mehanizmu, ker si sploh ni mogla privoščiti poslov večjih vrednosti. "Z osamosvojitvijo so se ti posli pojavili sami po sebi in kakor da celotno telo Cerkve tega sploh ni zaznalo." Na vprašanje Dnevnika, ali torej celotna slovenska Cerkev ni nikoli prosila za soglasje Svetega sedeža za posle večjih vrednosti, pa je Turnšek odvrnil, da lahko govori samo v imenu Maribora, ker nima vpogleda v gospodarjenje drugih (nad)škofij.
Kramberger: Cerkvenih tajkunov ni
Ko je bil 44-letni dr. Franc Kramberger 10. novembra 1980 imenovan za mariborskega škofa, je bilo to za marsikoga presenečenje - skoraj milijonsko mariborsko škofijo je namreč prevzel najmlajši škof v Evropi - pa tudi razočaranje. Številni bi na tem mestu namreč raje videli karizmatičnega dr. Vekoslava Grmiča. V nekem intervjuju je tudi sam povedal, da sta bila pred imenovanjem prijatelja, a so se nato njune poti (tudi ideološko) razšle. Škof Kramberger se je načeloma izogibal "kulturnemu boju" in poudarjal svoje evangelijsko poslanstvo. Z oblastjo, je nekoč dejal, ni bil nikoli v bojnem razmerju, čeprav je njeno dolgo roko občutil že kot srednješolec.
Večkrat je povedal, da mu dolgo ni bilo jasno, zakaj so ga z Udbe kot srednješolca vsak teden, podnevi in ponoči, klicali na pogovore. Nato je po lastnih besedah spoznal, da zato, da bi ga "prevzgojili" in da ne bi šel v bogoslovje. A so ga - tako Kramberger - prav z nadlegovanjem "prepričali": odločil se je za duhovniško službo in ne za poklic zdravnika, ki ga je zelo mikal.
Kot škof je imel veliko funkcij. Bil je predsednik slovenske Karitas, pokrovitelj Mohorjeve družbe v Celju, predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK, predsednik in nato podpredsednik Slovenske škofovske konference. V mariborski škofiji je vodil tri škofijske pastoralne zbore, ki so kasneje prerasli v vseslovenski Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem - slovensko sinodo. Med dosežke Krambergerjeve dobe gre šteti ustanovitev Škofijske gimnazije v Mariboru, zavoda A. M. Slomška in zagotovitev celotnega študija teologije na mariborski enoti ljubljanske TF. Sam v beri svojega škofovanja najraje poudarja dvakratni obisk papeža Janeza Pavla II. v Mariboru in beatifikacijo škofa Slomška, katerega senca ga je spremljala že v otroštvu, kot je nekoč zaupal nekemu novinarju. Za njegovo beatifikacijo si je sam prizadeval kot vicepostulator in kot škof oziroma nadškof po letu 2006. Tega leta je papež ustanovil tri nove škofije, mariborsko škofijo pa povzdignil v nadškofijo. Kramberger se je v Sloveniji kot prvi škof javno soočil s spolnimi zlorabami (teh je bil tedaj osumljen pokojni župnik Karli Jošt). Po neuradnih informacijah je potreboval zelo veliko časa, da se je odzval na prošnje in izpovedi žrtev.
S Svetim sedežem je intenzivno sodeloval pri reševanju vprašanja glede župnije Razkrižje, malo manj pa pri tveganih finančnih odločitvah svoje nadškofije. Emiliano Fittipaldi, novinar rimskega L'Espressa, je s pomočjo tajnega poročila vatikanskega revizorja pred dvema tednoma razkril, da je nadškof Kramberger za odobritev posojil v Rimu prvič zaprosil šele leta 2007. Mirko Krašovec naj bi v nekem pismu, ki ga vsebuje poročilo, zapisal - tako nam je po telefonu povedal Fittipaldi - da so vse finančne odločitve v nadškofiji sprejemali timsko, škof Kramberger pa naj bi bil seznanjen prav z vsako od njih. Potrjeval naj bi jih ustno, naj bi še zapisal Krašovec. Nadškof Kramberger se o svoji odgovornosti za sporne finančne mahinacije in o odgovornosti svojih sodelavcev, ki jim je menda zelo zaupal, do odstopa ni opredeljeval. Včeraj je svoje napake obžaloval, ni pa jih konkretiziral. Še vedno pa je prepričan, kot je zatrdil na radiu, da "cerkvenih tajkunov ni".
