Po besedah Janše je bilo mogoče na sestanku slišati veliko "pavšalnih izjav o tem, kako bi lahko odprtje spornega dela arhiva ogrozilo obstoj države", vendar za to po njegovih besedah ni bilo podanega nobenega argumenta. "Tudi predsednik vlade Borut Pahor je zagotavljal, da ne ve, kaj je v tem gradivu, ve pa, da bi to ogrozilo nacionalno varnost, kar je zelo zanimiva izjava," je dejal Janša.
Po oceni predsednika SDS "se vse bolj kaže, da je do zapleta prišlo, ker se del dokumentacije, v katero je želel pogledati publicist Igor Omerza, nanaša na sporno mednarodno teroristično akcijo Udbe v Velikovcu v Avstriji v prejšnjem sistemu. "Tukaj gre očitno za ščitenje akterjev, ki so še vedno aktivni," ocenjuje Janša.
Na vprašanje, ali je med akterji tudi današnji predsednik republike Danilo Türk, pa odgovarja: "Predsednik republike je takrat dejal, da je za omenjeno teroristično akcijo izvedel iz medijev in da tudi danes ne ve nič, razen tistega, kar je izvedel iz medijev. Po tem, kar smo našli v javnem delu arhiva, predsednik laže. On je bil o akciji neposredno obveščen."
Iz sestanka je sicer po Janševi oceni očitno, da bo vlada kljub veljavnemu zakonu, ki omogoča javnost arhiva, vztrajala z zaprtjem dela arhiva in tudi z novelo zakona o arhivih, s katerim bi dala pravno podlago za zaprtje omenjenega arhiva. Novele sicer po njegovem mnenju ni treba sprejemati, saj lahko posebna komisija, ki jo predvideva veljavni zakon, že zdaj za javnost zapre del gradiva, če oceni, da je to potrebno.
Po oceni Pahorja je bil današnji sestanek koristen, na njem pa je lahko vsakdo povedal tisto, za kar je ocenil, da je treba pred petkovo razpravo o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih v DZ povedati.
Omenjena novela je bila po njegovih besedah pripravljena zato, da se zaščiti zunanjepolitične interese države. "Nacionalni interes države namreč je, da del gradiva še nekaj časa ostane zaprt za javnost," je dejal. Dodal je, da ne gre za ščitenje nobenih morebitnih nezakonitih dejanj posameznikov, o čemer se po njegovih besedah sicer v javnosti ustvarja napačen vtis.
Zanikal je tudi "govorice, da naj bi posedoval" sporno gradivo. "Tisti, ki je to izrekel, ni izrekel resnice, zato pričakujem, da se bo opravičil," je dejal. Ocenil je tudi, da sta Arhiv RS in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija pri omenjenem primeru ravnala tako, ko sta menila, da je prav.
Direktor Arhiva RS Dragan Matić je dejal, da se zaprtje arhivov nanaša na relativno majhen del arhiva, okoli 80 tekočih metrov, njegovo zaprtje pa je potrebno zato, ker so lahko z njegovim razkritjem ogroženi državni interesi in varnost posameznikov v tujini.
Predsednik SLS Radovan Žerjav je za STA po sestanku povedal, da so stališča opozicije in koalicije ostala deljena. V SLS tako menijo, da dostop do arhivskih gradiv mora biti in Slovenija nima kaj skrivati. Enako je za STA povedal predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Po besedah prvaka DeSUS Karla Erjavca so imeli danes "pogovor gluhih".
Za predsednika Zares Gregorja Golobiča je "šokantno, kako imata dva državna uradnika, direktor Arhiva RS in Sove, bistveno višjo državljansko zavest kot nekateri voditelji politični strank z dolgoletno kilometrino", zlasti pa Janša. Razprava je po Golobičevih besedah pokazala, da zavračanje novele zakona nima nobenega opravka z interesom zagotoviti javnosti dostop do pomembnih podatkov, ampak ima namen za vsako ceno nabirati politične točke in ustvarjati občutek kaosa.
Vrha, ki ga je na predlog Janše sklical Pahor, so se sicer udeležili predsedniki parlamentarnih strank, vodje njihovih polanskih skupin in poslanca manjšin, potekal pa je v prostorih vlade.
