Pomurska avtocesta, ki je odprta od jeseni 2008, tega še vedno nima. Teoretično to pomeni, da bi jo prometni inšpektor lahko zaprl. Komisija državnega zbora za nadzor financ je vlado, ministrstvi za promet in za upravo ter nadzornike Darsa pozvala, naj nemudoma pristopijo k reševanju problematike nepoplačila podizvajalcev in konkretne rešitve ponudijo v 15 dneh.

Avtocesta brez uporabnih dovoljenj

Dars je pomursko avtocesto v celoti predal prometu jeseni 2008, sicer pa je bila po odsekih predana prometu večinoma v obdobju od maja do oktobra 2008. Radovan Žerjav nam je včeraj povedal, da so se nepravilnosti pri gradnji vrstile že od začetka gradnje in si je v času, ko je bil prometni minister, med septembrom 2007 in jesenjo 2008, prizadeval, da bi dobil gradbena dovoljenja za pomursko avtocesto, čeprav je bila ta že v gradnji.

Po odpadanju stropa v šentviškem predoru je naročil analizo stanja in ugotovil, da kar 16 odsekov že obstoječih avtocest po vsej Sloveniji ni imelo uporabnih dovoljenj. "To pomeni, da bi lahko prišel prometni inšpektor in cesto zaprl. A kdo bi upal biti tak frajer?"

Pred odprtjem pomurske avtoceste Spodnja Senarska-Pince so morali pridobiti štiri uporabna dovoljenja za poskusno obratovanje AC in dovoljenje za predor Cenkova. Ta dovoljenja so potekla sredi avgusta lani. Cesta je zdaj brez njih.

SCT upnikom iz Pomurja dolžan deset milijonov evrov

Nepoplačani podizvajalci iz rok niso dali potrebne dokumentacije in pomurska avtocesta ne more dobiti veljavnih uporabnih dovoljenj, razlaga Mirko Požar, predsednik združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu. Požar je predsedniku Pomurske gospodarske zbornice Robertu Grahu potrdil, da gre na pomurski avtocesti za deset milijonov evrov nespornih terjatev do SCT in da so upniki večinoma podizvajalci iz Pomurja.

Ni izključeno, da bodo opeharjeni podizvajalci svojo pravico iskali na avtocesti, kot so jo nekateri med njimi pred leti že na železniških tirih, ko jim je Dars pol leta stare račune na hitro poplačal po dveh tednih stavke na tirih in ustavitvi del na novi železniški progi do Madžarske med Mursko Soboto in Hodošem.

Med stavkajočimi iz okoli 20 nepoplačanih podjetij je bil tedaj tudi samostojni podjetnik Štefan Hajdinjak, ki se ukvarja z izkopi z gradbeno mehanizacijo. Zdaj ga je v bankrot pognala pomurska avtocesta, kjer mu dolgujejo 260.000 evrov.

Kupil stroje, ki jih zdaj ne more odplačevati

"Delali smo izkope na avtocesti, kopali jarke in oblagali struge, gradili bazene za zadrževanje vode. Dela je bilo veliko, plačano pa ni bilo. Zdaj sem bankrotiral. Imam lizinge, od pred kratkim še hipoteko na družinsko hišo. Lizinge skušamo spremeniti v dolgoročnejše kredite, saj ne zmoremo plačati skoraj devet tisoč evrov mesečnih obrokov. Zima je, dela stojijo, plačali smo lahko le obresti, okoli 1000 evrov na mesec. Naj prodam vse stroje in ostanem brez dela in možnosti plačil obveznosti, nato pa še brez hiše in vsega?" je nemočen podjetnik.

V letih 2007 in 2008 je delal na avtocesti za dva SCT-jeva podizvajalca. Prvi mu je ostal dolžan 190.000 evrov, drugi 70.000 evrov. Na avtocesti so jim prigovarjali, da je dela veliko, naj le pridno delajo in nabavijo še več mehanizacije.

Štefan je nakupil za pol milijona evrov mehanizacije. Ostalo mu je še 200.000 evrov posojil za stroje. V hudi stiski pred kreditnimi obveznostmi je večjo terjatev, 190.000 evrov, prodal ljubljanski firmi za polovično izplačilo. Dogovorila sta se in pri notarju podpisala, da ga izplača v 120 dneh. Pogodbenik mu je od obljubljenih 95.000 evrov izplačal le 15.000 evrov in rekel, da do denarja ne more. Hajdinjak v hudi osebni stiski upa, da bo država zmogla preprečiti propad številnih sotrpinov zaradi neplačil.