Predstavnik za odnose z javnostmi Andrej Sopotnik je pojasnil, da gre za "obsežne baze podatkov, ki obremenjujejo računalniške sisteme podjetja", zato so jih po preteku zakonsko določenih rokov za njihovo hranjenje prisiljeni brisati.
V Lafarge cementu še pravijo, da omenjeni podatki tudi niso imeli nobene vloge v procesu pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za sosežig odpadkov, saj so morali sposobnost obratovanja dokazovati na podlagi strožjih predpisov. Predsednik Eko kroga Uroš Macerl pa je na drugi strani prepričan, da bi morali pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja upoštevati tudi te podatke. Poleg tega meni, da bi bila predaja omenjenih podatkov za Lafarge cement najbolj elegantna rešitev za dokazovanje, da nikoli niso onesnaževali več, kot dopušča zakon. "Seveda v primeru, da bi bilo z meritvami res vse v redu. A vse kaže na kriminalno dejanje. Sam sem Agenciji RS za okolje (ARSO) nosil podatke o vplivih na območju 900 metrov okoli cementarne, pa so vso dokumentacijo ignorirali," pravi Macerl in dodaja, da imajo v Eko krogu dovolj podatkov, s katerimi lahko dokažejo, kakšno ekološko katastrofo je Lafarge povzročil v razdalji 900 metrov.
Vodstvo Lafarge cementa domneva, da bi Macerl z omenjenimi podatki rad vplival na odločitev sodišča o odškodninski tožbi, ki jo je zaradi vplivov onesnaževanja na njegove pridelke in znižanja vrednosti kmetije že pred leti vložil proti TET, Steklarni Hrastnik, TKI Hrastnik in Lafarge cementu. Sodišče je sicer v poravnavi leta 2007 Macerlu določilo odškodnino v višini 56.777 evrov, vendar je takrat ni prejel, zdaj pa se sodni postopek še ni končal. Macerl se tudi sprašuje, zakaj ne bi smel podati odškodninskega zahtevka. "Cementarna mi je uničila sadje in drug pridelek ter zmanjšala vrednost kmetije," razloge za tožbo navaja Macerl, ki meni, da Lafarge niti njemu niti celotnemu Zasavju ne bo mogel poplačati storjene škode.
