Kazenska ovadba
Konec lanskega avgusta je zdaj publicist, po osamosvojitvi poslanec LDS in direktor službe družbenega knjigovodstva, zadnje čase znan kot pisec knjige Edvard Kocbek - osebni dosje št. 584, Igor Omerza zahteval dostop do gradiv SDV, ki jih za Arhiv Slovenije še vedno hrani Sova. Odgovorni v arhivu so zaradi opozoril številnih državnih organov, od Sove do sveta za nacionalno varnost, pravi direktor arhiva Dragan Matič, sklenili postopek za izdajo dovoljenja odložiti, dokler se ne razčisti, ali bi bila objava gradiva, ki ga je zahteval Omerza, v nasprotju z ustavo oziroma bi ogrozila nacionalno varnost in tudi varnost obveščevalcev SDV in njihovih družin. Šlo naj bi za gradivo, ki ga je šef Sove Sebastjan Selan označil kot zaupnega, ker se je nanašalo na občutljivo obveščevalno dejavnost takratne SDV, ki jo vsaj deloma, kot je leta 1991 določil tedanji šef VIS Miha Brejc, nadaljuje tudi Sova.
Po štirih mesecih je SDS sprožila politično ofenzivo in aktivirala parlamentarno komisijo za nadzor tajnih služb, ki jo vodi njen poslanec Zvonko Černač. Opozicijska večina v komisiji je ocenila, da je šlo v tem primeru za kršitev v času Janševe vlade leta 2006 sprejetega zakona o arhivih, ki je odpravil omejitve dostopa do arhivskih gradiv. Pred dnevi je taista večina v Černačevi komisiji po polemičnih in žolčnih javnih razpravah sklenila zaradi tega zoper Matiča in tudi zoper šefa Sove Sebastjana Selana vložiti kazensko ovadbo.
Črni flomaster
Pred tednom dni je vlada poslala v parlament predlog novele omenjenega arhivskega zakona, s katero bi omejili dostop do še vedno občutljivih podatkov iz obveščevalnih dejavnosti SDV v tujini, vsa druga arhivska gradiva SDV, ki zadevajo notranje varnostne razmere, ali kot pravijo v SDS, gradiva o dejavnosti nekdanje politične policije, pa bi bila še naprej odprta za obdelave. Vlada poleg tega še predlaga, da bi to, katera gradiva so občutljiva z vidika varnosti države, njenih zunanjepolitičnih in gospodarskih interesov ter z vidika osebne varnosti in dostojanstva agentov SDV in njihovih sodelavcev, presojala posebna komisija. Tri njene člane bi iz vrst strokovnjakov imenovala prav komisija za nadzor tajnih služb ter po enega arhiv in Sova. V včerajšnji razpravi o tej predlagani zakonski noveli v Černačevi komisiji je Dušan Kumer (SD) menil, da informacije te vrste varujejo povsod po svetu. Celo, ko gre za arhive vzhodnonemškega Stasija, vsaj za tisti del njegove obveščevalne dejavnosti, ki je potekal zunaj Nemčije, ti javnosti niso dostopni.
Predsednik komisije Černač in član Vinko Gorenak (oba SDS) sta se sicer strinjala, da je treba "špiclje" SDV zaščititi, ne pa tudi dejanj te nekdanje varnostne službe, ki je bila teroristična organizacija in zato Sova ne more biti njena naslednica. Gorenak je omenjal bombni atentat v Velikovcu, ki je bil politično odobren na najvišjem mestu, tovorjenje "državnih notranjih sovražnikov" v avtomobilskih prtljažnikih prek meje v Slovenijo in sumljivo prometno nesrečo leta 1981 v Mednem. Spraševala sta se tudi, kaj je direktor Sove počel z nekaterimi fascikli iz arhivskega gradiva, ki si jih je izposodil za deset dni. Černač je ob pripombi, da je pazljiv in njega že ne bo povozil avto, čeprav ga skušajo diskreditirati z govoricami o njegovem zasebnem življenju, predlagal, naj vlada to novelo zakona umakne. Po njegovem mnenju je škodljiva, ker se bo Slovenija demokratičnemu svetu pokazala kot država, ki hoče rehabilitirati bivšo tajno policijo. Z glasovoma Gorenaka in Silvena Majheniča (SNS) so ta predlog tudi potrdili.
V torek bo o tej arhivski noveli, ki je na dnevnem redu januarske seje državnega zbora, razpravljal še odbor za kulturo. Poslanec ljudske stranke Gvido Kres predlaga, naj bi v zakon zapisali le, da bi morali občutljive osebne podatke iz teh dokumentov "počrniti z ustreznimi tehničnimi sredstvi". Kdo in v katerih primerih naj bi uporabil črni flomaster, poslanec v teh dopolnilih ni predvidel.
