Predlog novele zakona o varstvu potrošnikov, ki bo do 15. januarja v javni razpravi, institut obvezne garancije ukinja zaradi uskladitve z evropskimi direktivami, po katerih garancija pomeni konkurenčni instrument, ki je med strankama dogovorjen prostovoljno. Poleg tega podjetja, ker morajo na slovenskem izpolnjevati določene dodatne pogoje (npr. zagotavljanje servisa), tudi niso v enakem položaju glede na ostale države EU.

"Obvezna garancija je, kar se potrošnikov tiče, praktično prekrivanje z zakonskim jamstvom," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarstvo Peter Vrtačnik. "Ocenjujemo, da s predvidenimi spremembami ne bo prišlo do znižanja varstva potrošnikov v Sloveniji," je dejal.

Kako je po veljavni zakonodaji?

Potrošniki lahko zahtevajo odpravo napake, vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako, zamenjavo blaga ali odstopi od pogodbe, pojasnjuje Vrtačnik. Dodaja, da so potrošniki slabše seznanjeni z možnostjo zakonskega jamstva, bolje da poznajo institut garancije.

Sedanja obvezna garancija za določene proizvode zahteva zagotavljanje pooblaščenih servisov za odpravo napak, in sicer v roku 45 dni od prejema zahteve, sicer mora proizvajalec potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Proizvajalec je tudi po preteku garancijskega roka dolžan potrošniku zagotavljati vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate.

To so bistvene razlike, ki v predlog novele niso vključene. Vrtačnik pravi, da je bila obveznost zagotavljanja servisa in rezervnih delov npr. leta 1985 ob monopolu sicer zelo dober instrument.

Kutinova: Ukinitev bo pomnožila probleme

Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin poudarja, da obvezna garancija pomeni zelo pomembno varovalko na trgu tehničnih izdelkov, ker zagotavlja, da se smejo prodajati le izdelki, za katero je zagotovljeno servisiranje in dobava rezervnih delov, in sicer ne le med trajanjem garancije, ampak še tri leta po njenem izteku.

"Ukinitev obvezne garancije bi poleg porasta prodaje izdelkov slabe kakovosti pomnožila probleme z vzdrževanjem izdelkov in povečala pritisk na potrošnike, da plačajo prostovoljno oz. dodatno garancijo, da si zagotovijo brezplačno popravilo in rezervne dele tudi v času, ko bi okvaro na izdelku prodajalec moral odpravljati na podlagi pravil o stvarni napaki, to je dve leti od nakupa," je dejala Kutinova.

Posledice bi po mnenju ZPS pomenile poslabšanje ekonomskega položaja potrošnikov in posredno več nevarnih izdelkov na slovenskem trgu, zato zveza zahteva, da se predlog po ukinitvi obvezne garancije črta.

Obvezna garancija kot ovira na notranjem trgu

Slovenija je zaradi neuskladitve z evropsko zakonodajo - določitev obvezne garancije je po Vrtačnikovih besedah predstavljala oviro na notranjem trgu - prejela že opomin Evropske komisije. Po evropskih direktivah je garancija opredeljena kot konkurenčni element, prodajalci ali proizvajalci se zanjo odločijo prostovoljno. Garancija je za tistega, ki jo je ponudil, še vedno pravno zavezujoča pod pogoji, ki jih je določil v garancijski izjavi.

Predlog novele prenaša več evropskih direktiv, med drugim glede pogodb časovnega zakupa dolgoročnih počitniških proizvodov, ter odpravlja nekatere nejasnosti v veljavnem zakonu.