"Verjetno se bodo določene meje vrednostnih con morale spremeniti," je po končanem sestanku priznal direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin na Gursu Dušan Mitrović. Glede sprememb vrednostnih ravni pa bodo po njegovih besedah novi izračuni pokazali, ali so pripombe upravičene.

Ob tem so se župani zgornjegorenjskih občin zavzeli tudi za podaljšanje pritožbenega roka, ki se izteče 25. januarja. Hkrati so se zavezali, da bodo poskrbeli za ustrezno informiranost vseh lastnikov nepremičnin oziroma občanov, da v čim večjem številu podajo pripombe in navedejo tudi konkretne primere in obrazložitve.

"Mi bomo vse prejete pripombe pregledali in kjer je določena objektivna rešitev, jo bomo seveda upoštevali," je zagotovili Mitrović in dodal, da bo dokončna usoda pritožb jasna pred sprejetjem uredbe o določitvi modelov vrednotenja, v registru nepremičnin pa bodo podatki vidni konec naslednjega leta po vladnem sprejemu te uredbe.

Kranjskogorski župan Jure Žerjav upa, da bodo poleg občin Zgornje Gorenjske na anomalije, ki so se pojavile ob množičnem vrednotenju nepremičnin, opozorile tudi druge slovenske občine in regije. Žerjav je namreč prepričan, da metodologija vrednotenja nepremičnin ni bila popolna in je spregledala možnost špekulativnih nakupov in prodaj, ki so se dogajali zlasti v turističnih krajih in močno dvignili cene nepremičnin.

Žerjav meni, da bi bilo pri končnem določanju tržne vrednosti nepremičnin treba upoštevati, ali so stavbe namenjene stalnemu ali občasnemu bivanju. Če se to ne bo zgodilo, bodo občani turističnih krajev mnogo bolj obdavčeni kot drugi in se bodo selili drugam. To bi bila po mnenju Žerjava prava katastrofa: "Že tako beležimo zaradi težko dostopnih služb odliv mladega prebivalstva iz naše doline, z višjimi obdavčitvami, pa bi sploh povzročili praznjenje teh dolin in posledično tudi zaton turizma."

Kakšne bodo posledice, če bo sedanja izračunana vrednost nepremičnin tudi osnova za davke in če stopenj obdavčitve občine ne bodo mogle same prilagajati temveč bo veljala enotna stopnja, se boji tudi blejski župan Janez Fajfar. "Na Bledu bi to pomeni, da država obljube, ki jo je dala, da ljudje ne bodo obdavčeni več kot doslej z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, ne bo držala, saj bodo Blejci morali plačati tudi do trikrat višji davek," je dejal.

"V kolikor bo tako, kot se govori in bo enotna davčna stopnja za celotno Slovenijo, potem bodo naši občani plačevali neprimerljivo višje davke - tudi do 13krat višje kot na drugih območjih v državi," je opozoril Žerjav, za katerega je to nesprejemljivo. Tega turistične občine po njegovih besedah ne smejo dopustiti.

Na današnjem sestanku je bila zato dana tudi pobuda, da župani oziroma predstavniki zainteresirane javnosti pričnejo z aktivnostmi za ustrezne spremembe predloga zakona o davku na nepremičnine, je povedal vodja nepremičninskega in gradbenega inženiringa v podjetju Dominvest Anže Urevc.