Deklica iz manj premožne družine, ki je želela biti enaka vrstnikom, jim je pripovedovala, da je superge originalne znamke kupila, ko je bila na izletu z družino v tujini. Ker so vrstniki sumili, da se to ne sklada z gmotnim položajem njene družine, so jo sezuli, prešteli črte na supergah in oznanili, da gre vendarle za ponaredek. Starejšega osnovnošolca so sošolci celo opljuvali, ker je bila njegova majica "ponaredek". Ko je osemletnica dobila za konec tedna domov razrednega medvedka in zvezek, v katerega naj bi vpisovala, kako je medvedek z njo preživel vikend, pa je po besedah Nussdorferjeve mami dejala: "Mi se bomo pa zelo lagali." Vedela je namreč, da ne bodo šli na izlet z novim avtomobilom v Benetke in še malo na morje, to, da bodo šli k babici, ki bo spekla zavitek, se ji ni zdelo dovolj dobro.
Bogatim nič ne želimo vzeti!
Vse večje razlike so med bolj in manj premožnimi, je na okrogli mizi o vplivu revščine na otroke izpostavila Nussdorferjeva. Treba je pomagati revnim, a pomembno je tudi osveščanje drugih - da ni pomembna znamka oblačil, da tisti, ki ima, tudi da. Med vrednotami osemletnika bi moralo biti tudi to, da poduha rožico, da poboža mačka in podobno. To ne pomeni, da bogatim kaj želimo vzeti. Le naučiti jih je treba, naj revnih s slabšim gmotnim položajem ne zaznamujejo, saj je pomembno predvsem, kakšen je človek, kaj ima v glavi in kako se obnaša, poudarja.
Potrebujemo več kot to, in sicer mobilizacijo šole v boju proti revščini, je nadaljevala dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialno delo. Potrebujemo uspešnega revnega otroka, pravi in dodaja, da bi vse, kar potrebuje, moral dobiti v šoli, vendar so v naših šolah otroci usodno preveč odvisni od svojih staršev. Revni učenci, ki imajo učne težave, sicer dobijo pomoč, a sebe vidijo kot drugorazredne državljane - manjka jim občutek lastne vrednosti, samospoštovanje. Zato bi morala šola prevzeti posebno skrb za učence, ki tega doma ne dobijo dovolj. Šola pa za to po njenem ne potrebuje dodatnega denarja ali boljšega sodelovanja s starši. Ima vse, kar potrebuje, učitelje in učence. Izjave, kot so "iz tebe ne bo nič", so po njenem smrtni greh, v prvih letih šolanja bi se morali otroci naučiti predvsem solidarnosti in sočutja.
Začne se z rojstvom
Revščine pa otroci ne vidijo in občutijo šele v šoli, temveč že v vrtcu, pravzaprav pa se vse začne že z rojstvom oziroma pred njim, razmišlja razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Otrokom je treba dati priložnost, ko še niso zaznamovani, a podatki o vključenosti v vrtec kažejo, da se ta pri skupinah, ki bi ga najbolj potrebovale, ni povečala. Predšolske otroke je treba torej naučiti različnosti, ne tako, da jo kažemo, ampak da jo živimo. Opozarja tudi, da so pred gospodarsko krizo otroci kazali več solidarnosti in se med seboj bolj sprejemali.
Kaj lahko naredimo za boljšo prihodnost otrok? Mateja Ferlan Istinič z ministrstva za delo meni, da mora država ostati socialna. Marjanovič-Umkova opozarja, da se vrednot ne da spreminjati, pomagalo pa bi, če bi jih udejanjali. Nussdorferjeva pa kaže na izjemno slabo stanje duha v družbi - ljudje po njenem nujno potrebujejo luč na koncu tunela.
