Oba sva bila planinca in sva poznala veliko lepih krajev, a naju je najbolj prevzela prav hiška na Krtini s pogledom na gozd, iz katerega je kukal cerkveni zvonik," opisuje takrat še idilično okolje Marica Klemen, ki bo odslej iz svojega doma zrla le še v mrliško vežico.
Marica se danes najbolj huduje sama nase, saj se zaveda, da je bila preveč lahkoverna in je v dobri veri, da bo poslovilni objekt zgrajen malo bolj levo od njenega doma in da ji bo pogled nanj zakrival nekakšen zeleni jeziček. "Šele letos marca sem videla, kje bo zares stal in da se bo z našega dvorišča le nekaj metrov stran gledalo naravnost v mrtvašnico," pravi Marica in dodaja, da je vseeno, kako rečeš poslovilni objekt, mrliška vežica ali kar mrtvašnica, kar zanjo poslej je ta objekt.
Protiturški obrambni zid ni smel pasti
Predsednik sveta KS Krtina Janez Avsec je povedal, da je investitor objekta občina Domžale in da ima poslovilni objekt vsa dovoljenja in soglasja. "Tudi gospa Marica Klemen je bila ves čas seznanjena s tem, kje in kako se bo gradilo, pravzaprav se je doslej vse zgradilo celo z njeno elektriko. Tudi njeno pripombo, da bi objekt premaknili nekoliko levo, smo poskušali upoštevati, a se ni izšlo, saj je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zahteval, da se ohrani protiturški obrambni zid in se objekt v celoti vkoplje v hrib pod cerkvenim obzidjem," je povedal Avsec in dodal, da so Klemenovo, ki ni bila stranka v postopku, o tem obvestili in je še vedno soglašala. Zdaj pa več ne dovoli niti napeljave elektrike, četudi so ji kot odškodnino ponudili 4000 evrov. Zato bodo elektriko morali pripeljati od drugega soseda, saj bi se naložba zaradi novih zahtev spomeniškega varstva ustavila vsaj za leto, če bi jo hoteli napeljati iz cerkve, še pravi Avsec in dodaja, da imajo na Krtini na leto po dva pogreba. Sčasoma naj bi jih bilo več, saj se je število krajanov v zadnjih letih povečalo za več kot četrtino.
Pogled bo zakrila zasajena vegetacija
Na občini Domžale pojasnjujejo, da je bila idejna zasnova za razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice javno razgrnjena leta 2001. Projektant je po pripombah obrnil pročelje mrliške vežice nekoliko bolj vzhodno, vendar v mejah, ki jih je pogojeval Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Gospa Klemen je imela projektno dokumentacijo doma kar dva tedna in nanjo ni imela pripomb. Župan Toni Dragar dodaja, da so ji zdaj, ko zahteva odškodnino ali prestavitev hiše, ponudili možnost zasaditve zemljišča ob njeni hiši in pojasnjuje, da bodo zasadili tudi vhod v mrliško vežico, ki bo zastrl direkten pogled v vežico.
Tudi na Upravni enoti Domžale zagotavljajo, da je dokumentacija urejena, gradbeno dovoljenje za gradnjo mrliške vežice v Krtini in razširitev pokopališča so izdali konec leta 2007, uporabnega dovoljenja pa objekt še nima, so pristavili.
