Predlog, ki so ga pripravili v poslanski skupini Zares, so po besedah Zalokar Oražmove sopodpisali večina poslancev SD, Zares, DeSUS in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Kot je pojasnila, so v Zaresu še spomladi predstavili izhodišča v zvezi z reševanjem problema, ki se jim zdi izjemno pomemben glede na porast kriminalnih dejanj, še posebej gospodarskega kriminala. Obstoječe pravne rešitve namreč po njenih besedah niso učinkovite in v javnosti ne vlivajo zaupanja v pravno državo.
Pobudo so tedaj, pravi Zalokar Oražmova, predali ministrstvu za finance in ministrstvu za pravosodje ter jih zaprosili, da do 1. septembra pripravijo izhodišča za spremembo zakonodaje. Ker pa do danes v DZ niso prejeli nobenega predloga, so v Zaresu pripravili omenjeni zakon. Po besedah Zalokar Oražmove zakon ni idealen, niti ni prepričana, da so vse rešitve v njem prave, a si želi sodelovanja pri dopolnitvi predloga.
Po predlogu bi se sicer odvzem premoženja nezakonitega izvora uvedel na podlagi dokazanega utemeljenega razloga za sum storitve hujših kaznivih dejanj domnevnega osumljenca, nato pa bi se postopek razširil na celotno ugotavljanje izvora premoženja osebe. Postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora bi se odvijal neodvisno od kazenskega postopka zoper obdolženega, premoženje pa bi se odvzelo na osnovi civilnega dokaznega standarda onkraj razumnega dvoma.
Premoženje bi se zavarovalo z začasno odredbo in določilo začasnega skrbnika premoženja. Predlog za izdajo začasne odredbe bi temeljil na podatkih o premoženju osebe, ki jih je državno tožilstvo pridobilo pri svojem delu ali od drugih organov izključno za namene tega postopka.
Postopek odvzema premoženja bi se začel na predlog državnega tožilca, s katerim državno tožilstvo od sodišča zahteva, da tožencu odvzame premoženje nezakonitega izvora. Predlog določa tudi skrb države za ravnanje s premoženjem in možnost povrnitve nastale škode. Premoženje ali njegov del se v primeru ugoditve predlogu tožilstva odvzame in prenese v last države.
Premoženje bi se lahko odvzelo tudi tistim, na katere je bilo preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Predlog določa tudi naloge državnih organov.
Na vložen predlog so se že odzvali na ministrstvu za pravosodje, kjer so nad takšnim pristopom začudeni, še posebej, ker je ureditev tega področja del koalicijske zaveze in ker so na ministrstvu večkrat izrazili potrebo ter pripravljenost po ureditvi tega področja. Na ministrstvu za pravosodje so zato že pred šestimi meseci začeli obravnavati to problematiko in iskati rešitve, kar so Zalokar Oražmovi tudi že večkrat pojasnili, so zapisali v odzivu.
Predlog vloženega zakona skupine poslancev ima sicer po njihovem mnenju dober namen, vendar pa ni dobro pripravljen in premišljen. "Tak predlog zakona je le pesek v oči," so zapisali na ministrstvu. Poudarjajo še, da pripravljajo podlage za zakon, ki bo omenjeno vprašanje uredil na ustavnoskladen način in bo imel ustrezno podporo strokovnjakov kazenskega prava.
