Popis nepremičnin, ki naj bi dokončno uredil kaos v evidenci nepremičnin, je kljub porabljenih skoraj 16 milijonov evrov (10,9 milijona evrov za popis in 4,8 milijona za obveščanje lastnikov) bolj ali manj flop leta. Natančnih podatkov, koliko obvestil o nepremičninah se lahko pohvali z eno ali več napakami, na geodetski upravi še nimajo, a kot kaže včerajšnja gneča - po pripovedovanju nekaterih, ki so včeraj še v drugo poskušali srečo, ta še zlepa ne dosega tiste iz minulega tedna - in zaradi velikega prometa minuli teden večkrat nedostopna spletna stran, na kateri je mogoče popravljati podatke, takih obvestil ni malo.
Prek spleta ni šlo
"Neto površina, zapisana v obvestilu, ne ustreza dejanski neto površini. Narobe je izmerjen balkon, narobe je izmerjena klet," je vzrok svojega obiska v geodetski pisarni opisal Milan Florjančič iz Ljubljane, medtem ko je v roki stiskal listek s številko 546. Prikazovalnik nad vrati pisarne je kazal 508... Podatke je poskusil popraviti že prek spletne aplikacije, vendar ta tega ni dopustila. "Bil sem tukaj že prejšnji teden, pa sem iz avtomata za številke ob deveti uri zjutraj potegnil številko 232, začeli pa so pri ničli," je upajoč, da bo lahko zatohel in prevroč prostor pred pisarnami geodetov zapustil z urejeno dokumentacijo vsaj v drugem poskusu, je prav zenovsko umirjeno dejal Florjančič. Prav nič umirjeno pa ni referenta povpraševala po zdravju ena od Ljubljančank, ki je imela na svoji lastnini vpisane že umrle lastnike, čeprav je menda že pred leti to uredila v zemljiški knjigi.
Tudi na Gursu priznavajo, da se kakšna tretjina pripomb nanaša prav na vpisano lastništvo nepremičnine, tretjina na druge podatke, tretjina pa želi le dodatne informacije. Naša včerajšnja poskusna "sondaža", ki sicer ni potekala na znanstvenih temeljih, je pokazala precej drugačno sliko - le redki so želeli dodatna pojasnila. Kot je pojasnil namestnik direktorja Gursa Anton Kupic, je za kakšno polovico napačnih zemljiškoknjižnih vpisov odgovorna evidenca, za polovico pa Gurs, ki je napačno združeval podatke iz različnih evidenc. "Vseh podatkov na nekaj več kot milijon obvestilih je bilo 84,8 milijona, do petka pa smo prejeli kakšnih 80.000 pripomb, kar pomeni manj kot 0,1 odstotka. Koliko popravkov bo še do 25. novembra, ko se izteče rok, danes težko govorim, a mislim, da je bilo teh prvih 14 dni najbolj udarnih," pravi Kupic. Prepričan je, da se bo pritisk na geodetske pisarne zdaj precej zmanjšal in se bo čakalna doba skrajšala, tako da se bo merila v minutah, ne več v urah.
Preberite tudi:
Težave s poskusnimi izračuni vrednosti nepremičnin: Lastniki so za morebitne napake krivi sami
Usluga ljubljanskim geodetom
Sicer pa pot na dihalno mučenje v geodetsko pisarno ni edina možnost za popravo podatkov. Na voljo je tudi spletna aplikacija (na naslovu http://e-prostor.gov.si). Na istem naslovu si je mogoče natisniti obrazec za popravljanje podatkov, ki je bil sicer priložen tudi tistemu komaj razumljivemu informativnemu biltenu o vrednotenju nepremičnin, ki so ga prejela vsa gospodinjstva v Sloveniji. A težav je več. V spletni aplikaciji ni mogoče popravljati vseh polj, ki bi jih morda želeli, na aplikacijo - za katero sicer ni potrebno osebno digitalno potrdilo - se ni mogoče prijaviti, če je na obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti na primer napačno napisana številka stavbe. Od petka so na Gursu tudi dodali obrazce, s katerimi je mogoče popravljati tudi podatke o lastništvu in tako po Kupičevih besedah "pokrili" 95 odstotkov vseh popravkov ter naredili veliko uslugo predvsem ljubljanskim geodetom, kjer je bil pritisk največji.
Za napake smo menda krivi tudi sami
"Po eni strani me tale obisk, še posebej, ker se je začel že tretji teden, preseneča. Navsezadnje je bilo tudi v medijih večkrat objavljeno, da imajo stranke možnost pripombe na modele vrednotenja sporočiti do 25. novembra, druge spremembe pa tudi še pozneje," pravi direktor območne geodetske uprave Ljubljana Janez Urh in dodaja, da je večji pritisk v minulem tednu nastal tudi zato, ker prihajajo v pisarno tudi tisti, ki obvestil še niso prejeli. Za napake predvsem pri lastništvu krivi neurejene zemljiškoknjižne evidence, pri čemer je prepričan, da je lahko do napake prišlo pri popisu oziroma pri popisovalcu, pri strojnem odčitavanju podatkov z anketnih listov, v večini primerov pa teh evidenc niso uredili lastniki sami. "Stranke so za morebitne napake krive tudi same, saj so po opravljenem popisu pregledali podatke in se pod njih podpisali," pa je bil oster Urh. Kako bodo to pojasnilo sprejeli tisti, ki so ob popisu podpisali prave podatke, na obvestilu pa ugotovili, da je lastnik njihove nepremičnine nekdo drug, si zlahka predstavljamo.
Da so na ljubljanski geodetski upravi morda nekoliko izgubili stik z realnostjo, kaže naslednja izjava Janeza Urha: "V Mariboru in drugod praktično ni vrst, tudi v Ljubljani ljudje ne čakajo več kot eno uro. Za potrebe Ljubljančanov smo vključili vse zaposlene." V Mariboru so včeraj lastniki čakali vsaj eno uro, v Ljubljani je bila čakalna vrsta ob 11.13 dolga približno 3 ure. In vnema prihajajočih ni kazala popuščanja...
