Če otroško varstvo ne bi bilo subvencionirano, bi v povprečju starši za vrtec odšteli približno pol povprečne slovenske plače, v Kanalu le tretjino, v Bovcu več kot polovico, v Piranu pa skoraj dve tretjini. Ministrstvo za šolstvo in šport ne določa mej, v katerih naj bi se gibale cene otroškega varstva. Občine tako največkrat ceno določijo na predlog vrtca, ki lahko zaračunava stroške dela, materiala in prehrane, ne pa tudi stroškov investicij. Zato še toliko bolj čudijo razlike, saj hrana in delo v Dravogradu (varstvo najmlajših stane 348 evrov na mesec) nista nič manj vredna kot v Radencih (526 evrov). Prav tako na ceno ne vpliva opremljenost vrtca.
Najnižjo ceno vrtcev imajo v občini Kanal, kjer cena ostaja enaka že od leta 2005. "Za zdaj nam ta cena ne predstavlja tako velikega bremena, da ga ne bi zmogli, ne vemo pa, kako bo v prihodnje," pravi direktorica občinske uprave Nives Prijatelj. Dodaja, da vseskozi zagovarjajo idejo, da naj bodo cene otroškega varstva za starše dostopne, in da naj bodo vrtci polni. Ali to vpliva tudi na povečano število rojstev v občini, ni dokazljivo, so se pa številke v zadnjih treh letih močno povečale.
Drugače je v Novi Gorici, kjer cene vrtcev sproti usklajujejo s stroški. Letos bodo za vrtce namenili skupaj nekaj več kot 5,3 milijona evrov, prenavljajo enoto Ciciban in vrtec v Prvačini, obnovili bodo vrtec Julke Pavletič, najstarejši vrtec na Primorskem, ki je letos praznoval 110 let delovanja. Majda Stepančič iz oddelka za družbene dejavnosti novogoriške občine meni, da mora občina kot dober gospodar tudi v tem primeru slediti predpisani metodologiji za oblikovanje cen v vrtcih. Po slednji bi morali v Kanalu že lani starši najmlajših otrok plačevati določen odstotek od polne cene 499 in ne 330 evrov.
