Za Slovenijo je značilno, da inštitucije več časa porabijo, da dokazujejo, da nek problem ni njihova pristojnost, kot pa bi ga porabili za rešitev tega problema. In podobno je z razpolaganjem z informacijami javnega značaja, je na današnji novinarski konferenci društva ocenil njegov podpredsednik Matjaž Hanžek.

Namestnica informacijskega pooblaščenca Kristina Kotnik Šumak je ob tem dodala, da se podobno dogaja tudi pri zahtevah za dostop do informacij javnega značaja. Število molkov organa iz leta v leto narašča, organi pa so "zelo iznajdljivi", ko se želijo izogniti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja in so sposobni postopke vleči v nedogled, dodaja.

Kirurg Erik Brecelj, sicer član upravnega odbora društva, je ocenil, da v Sloveniji do nekaterih informacij ni mogoče priti "razen na napol nezakonit način". "Nobeni stvari se ne da priti do konca," pravi Brecelj. Izpostavil je primer raziskovanja novinarke Žurnala24 o tem, koliko sredstev je zdravstvena zavarovalnica namenila za biološka zdravila in koliko jih je "poniknilo v sistemu", kjer se novinarka po nekaj mesecih še vedno ni dokopala do konkretnih odgovorov.

V Sloveniji je kot najpomembnejša vrednota prevladal denar. V družbi, kjer je denar edina pozitivna stvar, vse drugo pa nima nobene vrednosti, se da vse kupiti, pravi Hanžek. Vrednote v naši državi so po oceni Hanžka na nizki ravni, kar se tiče zavedanja in preprečevanja korupcije. In prav tu ima civilna družba velik pomen, saj ta lahko nadzoruje delovanje države, poudarja Hanžek.

Predsednica društva Integriteta, novinarka Simona Habič, je predstavila evropsko raziskavo o dostopu do informacij javnega značaja. Kot je izpostavila, se dostop do teh informacij od države do države razlikuje zaradi različnih kultur in predpisov. Razlike obstajajo tako na strani "ponudbe" kot tudi na strani "povpraševanja" po informacijah javnega značaja. Države, kjer organi posredujejo podatke, so Švedska, Danska, Finska in Velika Britanija, medtem ko na primer v Nemčiji, Španiji, na Cipru in v Luksemburgu organi podatkov ne posredujejo, je naštela.

Raziskava je pokazala, da dober dostop do informacij po vsej Evropi pomaga izkoreniniti korupcijo. Le če bo javnost vztrajna in bo zahtevala informacije, se bo postopoma lahko dvignila stopnja trasparentnosti v naši državi, so prepričani v društvu.