Oseminšestdeset let po ustaški moriji na Planini nad Podbočjem

"Nobena oblika zanikanja, noben poskus zmanjšanja hudodelskega značaja zločinov zoper slovenski narod in zlasti zoper civilno prebivalstvo ne more uspeti. Ti zločini in hudodelstva bodo v svetovni zgodovini ostali zapisani kot primeri velikega zla fašizma, nacizma in kolaboracije, zla, ki je tako kruto zaznamovalo svet 20. stoletja. Nič, prav nič ne more zmanjšati teže tega zla. Nič, prav nič ne more opravičiti kolaboracije s fašizmom in nacizmom," je pred nekaj več kot 1000 udeleženci spominskega srečanja na Planini nad Podbočjem poudaril slavnostni govornik, predsednik republike Danilo Türk, ko je navedel, da je bilo med drugo svetovno vojno na našem ozemlju pobitih 20.000 civilistov, medtem ko je 11.000 Slovencev umrlo v koncentracijskih taboriščih, več kot 62.000 jih je bilo izseljenih, veliko žrtev pa je bilo tudi med partizanskimi borci.

Ustaši so se znesli tudi nad ranjenci v partizanski bolnišnici

Pred 68 leti, 14. in 15. septembra 1945, so najhujšo obliko gorja občutili prav vaščani Planine, ko so v njihovo vas iz Brežic pridivjali hrvaški ustaši in pobili vse moške. Tudi nekaj tistih, ki so jih spotoma pobrali v nekaterih bližnjih vaseh, na koncu pa so se znesli še nad ranjenci v zasilni partizanski bolnišnici v hrvaški vasici Prisjeka, kjer je umrl tudi zdravnik iz Brežic, Stanko Černelič. Planino so pred umikom do tal požgali, za sabo pa pustili 35 mrtvih.

"Na primeru Planine vidimo, kaj se lahko zgodi, ko razum zameglijo sovraštvo in spor med narodi ter nesprejemljive ambicije po zasedbi tujih ozemelj," je uvodoma izpostavil tudi krški župan Franc Bogovič. Vsakoletno spominsko srečanje se je začelo s polaganjem vencev k spomeniku sredi vasi, na katerem so izpisana imena vseh žrtev nerazumne ustaške morije. Poleg predsednika Türka in predstavnikov slovenske borčevske organizacije ter obeh veteranskih so vence in cvetje položili tudi predstavniki Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške s predsednico Vesno Čulinović - Konstantinović na čelu.

Za zmernost v pričakovanjih

Danilo Türk se je v govoru spomnil tudi dogodka iz slovenske osamosvojitvene vojne, ko so naše policijske enote ravno na obrobju Planine zajele umikajočo se enoto jugoslovanskega majorja Boška Prodanovića, ki je prvi dan vojne s svojimi oklepniki sejala strah pri Novem mestu, 2. julija pa je bila dokončno zaustavljena in onemogočena v Krakovskem gozdu v krški občini.

Ob koncu govora se je dotaknil še sedanjosti in prihodnosti Slovenije, ko je dejal, da je nedavna potrditev arbitražnega sporazuma ustvarila novo ozračje in čas za nove projekte, izognil pa se ni niti ta trenutek najaktualnejši temi pri nas - pogajanjem s sindikatom zdravnikov. Med drugim je dejal, da nam najnovejša izkušnja na področju zdravstva ponuja tudi nekaj splošnih naukov. "Mar ne bi bilo bolje, če bi bili sposobni razumne rešitve sprejeti po razumni poti, brez nepotrebnih groženj in zaostrovanj, z dialogom in argumenti? Mar res potrebujemo vse te konflikte in prepire? Poskušajmo povzeti prave in pravočasne nauke iz te naše najnovejše izkušnje in bodimo zmernejši v pričakovanjih in modrejši v iskanju kompromisa," je sklenil predsednik.

Preberite zadnje članke