Povsod opozarjajo, da število ljudi, ki prosijo za pomoč, strmo narašča. In če ljudje nimajo denarja za kruh, niti položnic ne morejo plačati. Najpogosteje ljudje, ki se obrnejo na centre, potrebujejo denar za plačilo položnic za električno energijo in za stanovanjske stroške pa tudi za šolske potrebščine. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči – enkratno, ki se podeli v enkratnem znesku med trenutno materialno ogroženostjo, in za obdobje, torej za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca.

"Če ljudje nimajo denarja za kruh, niti položnic ne morejo plačati," se zaveda direktor Komunale Slovenj Gradec Edvard Pušnik. Na Koroškem se s socialnimi stiskami soočajo že dlje časa, podobno je tudi drugod po Sloveniji. Kljub vsemu so tistim, ki položnic ne morejo plačati, poleg materialne pomoči na voljo tudi pomoči prek centrov za socialno delo, Rdečega križa ali Karitasa. Povsod opozarjajo, da število ljudi, ki prosijo za pomoč, strmo narašča.

Na Koroškem se bodo stiske ljudi še povečevale, ko se tistim, ki so ostali brez dela, izteče nadomestilo, opozarja Pušnik. Po njegovih opažanjih tisti, ki so na tesnem z denarjem, plačajo najprej elektriko, tudi mobilni telefon, skratka položnice, ki bi kmalu po zamudi plačila lahko povzročile odklop iz omrežja. "Komunala pride na koncu," pravi Pušnik. V večstanovanjskih stavbah je neplačnike težko odklopiti od komunalnih storitev, lažje je v individualnih hišah.

Odklop oziroma prekinjena dobava storitev po Pušnikovih besedah pri njih vendarle nikoli ni trajna. Ko se to zgodi, pravi, ljudje poravnajo dolgove ter voda in plin (sredi kurilne sezone njegove dobave ne smejo prekiniti) sta jim ponovno na voljo. Ker vedo, da imajo ljudje hude denarne težave, so jim pripravljeni dolg razdeliti na obroke in jim v skrajnem primeru odpisati obresti.

"Odklop elektrike"

V Elektru Maribor pravijo, da njihove stranke iz gospodinjstev v glavnem poravnavajo račune redno. Pri zamudah s plačili pa gre takole. "Dobavitelj pošlje odjemalcu opomin in obenem tudi obvestilo, da mu bo po zapadlosti opomina, če svojih obveznosti ne bo poravnal, začel teči 15-dnevni odpovedni rok pogodbe o dobavi električne energije. Dobavitelj obvesti Sistemske operaterje distribucijskega omrežja električne energije (SODO), da je bilo odjemalcu poslano obvestilo. Na osnovi tega obvestila izvajalec nalog SODO (po zapadlosti opomina) pošlje odjemalcu obvestilo o ustavitvi distribucije. Če do poteka odpovednega roka pogodbe o dobavi, ki ga je določil dobavitelj, izvajalec nalog SODO ne sprejme preklica odpovedi pogodbe o dobavi, odjemalcu po tem roku ustavi distribucijo električne energije."

Ko je do prekinitve distribucije prišlo zaradi neplačanih računov uporabnika, mu SODO na njegove stroške ponovno omogoči odjem ali oddajo električne energije, ko račune poravna. To se zgodi najpozneje v treh dneh po plačilu stroškov odklopa in ponovnega priklopa, pojasnjujejo v Elektru Maribor.

Pomoč na centru za socialno delo

Če z neplačanimi položnicami pridete na center za socialno delo, vam ne bodo mogli pomagati tako, da bi prevzeli vaše plačilo, pač pa boste lahko zaprosili za izredno denarno socialno pomoč, pojasnjuje Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo. Izredna denarna socialna pomoč je možna v posebnih okoliščinah in za natančno določen namen, na primer za plačilo položnic. Kot pravi Murglova, za uveljavljanje ni nobenega cenzusa, pač pa na centrih preučijo navedene neugodne okoliščine in dejstva. Ljudje, ki se obrnejo na centre, najpogosteje potrebujejo denar za plačilo položnic za električno energijo in za stanovanjske stroške pa tudi za šolske potrebščine.

Denar mora biti porabljen za tisti namen, ki so ga prosilci navedli v vlogi, opozarja Murglova. V vlogi mora vlagatelj navesti tudi znesek, ki ga potrebuje. Dokazila mora prinesti v 15 dneh po prejetju pomoči. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči - enkratno, ki se podeli v enkratnem znesku med trenutno materialno ogroženostjo, in za obdobje, torej za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca.

Karitas: Potrebe strmo naraščajo

"Če je le mogoče, smiselno in učinkovito pomagamo tudi s plačilom položnic," pravi tiskovni predstavnik Slovenske Karitas Peter Tomažič. "Seveda je treba prinesti tudi ustrezna potrdila, ki potrjujejo finančno oziroma gmotno stisko prosilcev." Najbolj pogoste so po njegovih besedah položnice za elektriko, vodo, kurjavo in druge stanovanjske stroške, najemnine za stanovanje in tudi za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanje. "Pri položnicah za kredite Karitas praviloma ne pomaga. V nekaterih primerih se poskušamo dogovoriti z banko, enako tudi s stanovanjskim skladom. Največ, kar nam včasih uspe, je odlog plačila, obročno odplačevanje ali odpis obresti."

Potrebe po pomoči so, pravi Tomažič, vse večje in strmo naraščajo. "Samo v lanskem letu se je število prosilcev pri Karitasu dvignilo za 40 odstotkov, na več kot 136.000 prosilcev in njihovih družinskih članov." Kaže, da se bo letos število prosilcev še povečalo, pravi. Ocenjujejo, da je bilo v lanskem letu za plačilo položnic uporabljenih več kot milijon evrov in pol. "Nekatere škofijske Karitas nam poročajo, da so uporabile že tri četrtine načrtovanih sredstev za letos. Hvaležni smo vsem našim zvestim darovalcem za vso podporo. Kljub njihovi veliki podpori in sredstvom FIHO bomo letošnje leto težko zdržali brez večje podpore države in lokalnih skupnosti, ki pa je za zdaj še ni," pravi.

RKS: za položnice enkratna pomoč

Tudi pri Rdečem križu Slovenije (RKS) v izjemnih primerih pomagajo tudi s plačilom položnic. Posamezna območna združenja, ki jim uspe pridobiti namenska sredstva, namreč vodijo namenske akcije ali pridobijo donacije in socialno ogroženim v izjemnih primerih zaradi velike socialne stiske ter eksistenčne ogroženosti (deložacije, odklop elektrike, vode...) izjemoma namenjajo tudi enkratne pomoči za plačilo položnic. Ocenjujejo, da se največ prošenj nanaša na plačilo stanovanjskih obveznosti, elektrike, vode…

"Podatkov za vse nacionalno društvo nimamo, z nacionalne ravni pa smo namenili več kot 33.000 evrov enkratnih denarnih pomoči posameznikom in družinam zaradi požarov, poplav, iz sredstev, zbranih v tednu Rdečega križa, pa bomo za namen nakupa novih šolskih potrebščin namenili 72.000 evrov ter 54.000 evrov za enkratne denarne pomoči (tudi plačilo položnic) oziroma nujno materialno pomoč," pojasnjujejo letošnje dejavnosti na tem področju. Na ravni sedeža RKS so letos za brezposelne namenili namenska sredstva (tudi za plačilo položnic) v višini 110.000 evrov.