Predsednik druge največje koalicijske stranke in visokošolski minister pojasnjuje, da je Lahovnik z izstopom iz stranke "samo formaliziral dejansko stanje, ki smo mu bili priča že dolgo". "Večje presenečenje je bil njegov nepreklicni odstop, ki ni bil ne s strani stranke ne z moje strani izzvan z ničimer," dodaja.

Golobič je sicer kritičen do projekta Teš 6, v zvezi s katerim je še z nekaterimi drugimi ministri zahteval in od vlade dosegel sprejem sklepov, da "se ukrepa in zagotovi bolj transparentno, bolj učinkovito, skratka optimalnejše vodenje" projekta.

Študija družbe Pöyry Energy, ki je dalo pozitivno stališče do Teša 6, pa po Golobičevih besedah "dokazuje predvsem marsikaj drugega, kar nas mora skrbeti".

Podjetja iz skupine Ultra z izjemo 8500 evrov na majskem razpisu Japtija za inovacijske vavčerje, kar je predsednik Zaresa, kot pravi, izvedel šele sedaj, po vrnitvi z dopusta, na razpisih niso dobila niti evra in se razen te izjeme niso prijavila na noben javni razpis. Sicer pa Golobič napoveduje, da podjetja iz skupine "nameravajo do konca leta v celoti prenehati poslovati v Sloveniji".

Za koalicijsko vlado je značilna raznolikost programov strank, ki jo sestavljajo, se pa po besedah prvaka Zaresa "zaveda, da ni nikogar, na katerega bi lahko preložila odgovornost".

V teh težkih časih je vlada kljub vsemu "zelo enotno in zelo odločno razrešila enega večjih problemov Slovenije, to je mejno vprašanje z Republiko Hrvaško". Vlada je pri tem položila "glavo na tnalo, in to v situaciji, ko si nobena evropska vlada ne upa na tak način preverjati česar koli", razmišlja minister.

Prav tako Golobič brani delo vlade pri zagotavljanju standarda ljudi. "Nobena vlada v Evropi v tem obdobju ni dosegla boljšega življenja ljudi," je prepričan.

Relativno strmoglavljenje gospodarskih kazalcev Golobič pojasnjuje z analizo, ki jo je predstavil minister Mitja Gaspari in po kateri je bila Slovenija v strukturnem smislu ključnih razmerij med parametri, ki kažejo na zdravje ekonomije, v najboljši kondiciji konec leta 2004. "Potem je izrazito padla pod evropsko povprečje in se nadenj spet dvignila v začetku leta 2009 po nastopu te vlade. To pomeni, da v času konjunkture v Sloveniji v realnem, strukturnem smislu ni bilo skoraj nič narejenega in da smo zamudili ključno obdobje," pravi Golobič.

V zvezi z nadzorom nad člani nadzornih svetov Golobič priznava, da je "morda vlada na vidik uveljavljanja materialne odgovornosti stavila premalo, a za to še ni prepozno". Po njegovem tako k ukrepanju kliče dejstvo, da se mnogi nadzorni sveti, ki imajo nižje sejnine, sestajajo pogosteje.

Golobič je omenil še, da bo glede na dvopolnost v slovenskem političnem prostoru "v nekem trenutku morda pametno razmisliti" tudi o večinskem volilnem sistemu. Sicer pa bo na predlog Zares jeseni v parlamentarno proceduro prišel predlog spremembe volilnega sistema v smislu ukinitve volilnih okrajev, s čimer se bo po Golobičevem povečal vpliv volivcev na to, kdo konkretno sedi v DZ.