Odbor je zavrnil dopolnilo poslanske skupine SDS k 2. členu, po katerem bi bila družina opredeljena kot življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo države. V SDS namreč menijo, da definicija družine iz zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne potrebuje spremembe. Vendar pa so za sprejetje dopolnila glasovali štirje poslanci, proti pa jih je bilo sedem.
Odbor in predstavniki zainteresirane javnosti so tudi danes večino časa razpravljali o tem, kdo lahko sestavlja družino. Prav pravica istospolnih do posvojitve otrok, ki jo prinaša zakonik, povzroča čedalje bolj ostro razpravo. Razdeljeni so poslanci in tudi civilna družba. Nasprotniki zakonika namreč poudarjajo, da izenačitvi istospolnih skupnosti s heterospolnimi nasprotuje 80 odstotkov prebivalcev.
Poslanci iz vrst koalicije so tudi danes vztrajali, da predlog zakonika sledi družbeni realnosti in poudarja skrb za pravice vseh otrok. Medtem so v opoziciji opozorili, da na izenačenje istospolnih skupnosti s heterospolnimi v družinskem zakoniku ne bodo pristali.
V SLS so po besedah vodje poslanske skupine Jakoba Presečnika upali, da bo ministrstvo zakon popravilo. Na ta način bi se namreč lahko poenotili glede zakonika, ki sicer izredno dobro rešuje številne probleme na področju družine, je dejal Presečnik. Ker pa ministrstvo ni prisluhnilo spornim določbam, je napovedal, da poslanci SLS pri odločanju o drugem in tretjem členu zakona ne bodo glasovali.
Odbor bo drugo obravnavo zakonika nadaljeval v naslednjem možnem terminu, je napovedala predsednica odbora Andreja Črnak Meglič.
Po 2. členu predlaganega zakonika je družina življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok pa uživa družina posebno varstvo države.