Z izidi referenduma ne bodo takoj izginili vsi dvostranski problemi, tudi tisti z mejo med Hrvaško in Slovenijo, dodaja Novi list. Časnik napoveduje dolge pravne, diplomatske in lobistične boje. "Nacionalisti iz sence bodo še naprej poskušali zastrupiti ljudi, ker si želijo vnovičnega prihoda na oblast, da bi vrnili čas nazaj," opozarja.

Kot izpostavlja, smo po 20 letih nesposobnosti političnih elit obeh držav, da bi uredili spor o meji in ostale probleme, prišli do prelomnice končne uveljavitve civiliziranega reševanja težav med državama. "Lahko odpremo novo stran v hrvaško-slovenskih odnosih," sklene komentator Novega lista.

Čeprav so arbitražni sporazum potrdili na referendumu, s tem niso končane vse muke, ki jih ima Hrvaška s Slovenijo na poti v EU, opozarja Večernji list. Kot pojasnjuje, sta Zmago Jelinčič in Janez Janša napovedala, da bosta njuni stranki nasprotovali ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU.
"Če bosta to grožnjo tudi uresničila, bi ob dejstvu, da je za potrditev omenjene pogodbe v slovenskem parlamentu potrebna dvotretjinska večina, to pomenilo, da lahko Slovenija vrata v EU Hrvaški zaloputne pred nosom," poudarja komentator.

Slovenski volivci so obrnili hrbet radikalni retoriki in izrazili željo po dogovoru, sodelovanju in kompromisu, kar so dobri standardi evropske politike, pa ocenjuje komentator Jutarnjega lista. Kot dodaja, so slovenski volivci pokazali, da na prihodnjih volitvah ne želijo razprave o Hrvaški in o meji, temveč o vprašanjih, ki resnično določajo kakovost življenja v njihovi državi.

"Premier Borut Pahor je igral na tvegano karto, sicer pa je verjel v lastna prepričanja in so ga slovenski volivci podprli. Janezu Janši so pač obrnili hrbet in pokazali, da srdita nacionalistična retorika danes ni več uspešna," sklene komentator, po mnenju katerega je Janša največji poraženec nedeljskega referenduma.

"Zmaga razuma in prizadevanja za dobre sosedske odnose v Sloveniji je obenem tudi največja politična klofuta vsem tistim na Hrvaškem, ki še vedno zastopajo nepopustljiva stališča do Slovenije," poudarja drugi komentator Jutarnjega lista. Kot opozarja, še vedno ne bi bilo dogovora, če bi upoštevali nacionaliste z obeh strani meje.

Komentator sklene, da izidi slovenskega referenduma obvezujejo tudi vse hrvaške državljane, da s svojim odnosom do slovenskih državljanov pokažejo, da so naredili prav, ko so se odločili za izboljšanje prijateljskih odnosov s sosedi.

"Za Hrvaško je izid slovenskega referenduma pomemben predvsem kot potrdilo, da ni več slovenskih ovir na njeni poti v EU, ter da bo Slovenija v prihodnje med državami, ki si bodo nedvoumno prizadevale, da Hrvaška čim prej postane članice evropske družine," poroča Vjesnik. Kot dodaja, bodo le redki posvetili veliko pozornosti tesnemu izidu referenduma, ker je pomemben le končni rezultat, torej slovenska podpora arbitražnem sporazumu.

FT: Slovenci potrdili sporazum o meji s Hrvaško

Britanski časnik Financial Times (FT) v današnji spletni izdaji poroča o tesni potrditvi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško na nedeljskem referendumu, s čimer "so Slovenci okrepili upanje sosednje države na hiter vstop v Evropsko unijo".

FT ob tem navaja besede slovenskega premiera Boruta Pahorja, da je to velik uspeh za Slovenijo. Kot dodaja, je Pahor svaril pred izolacijo Slovenije v EU, medtem ko je njegov desno usmerjeni predhodnik Janez Janša volivce svaril pred nepredvidljivo arbitražo, češ da bi Slovenija lahko za vedno izgubila teritorialni dostop do odprtega morja.

Janša je zahteval neposredna pogajanja, "v katerih bi lahko Ljubljana izvajala večji pritisk na sosedo, ki ni članica EU", navaja časnik.

V Zagrebu so glede referenduma v Sloveniji molčali, kar so diplomati v EU označili kot "modro potezo", nadaljuje FT. Dodaja še, da bo Hrvaška ob potrjevanju pristopne pogodbe z EU potrebovala dvotretjinsko večino v slovenskem parlamentu.

Po navedbah FT je med Slovenijo in Hrvaško v minulih treh letih, ko je bil Janša še premier, prihajalo do "opaznih trenj na meji". Pahor in Kosorjeva, ki je na oblast prišla za njim, pa sta hitro dosegla dogovor o arbitraži.

BBC: Desno-sredinska opozicija rezultate glasovanja sprejema kot kapitulacijo

O tesni potrditvi arbitražnega sporazuma poroča tudi britanski BBC. Njihov dopisnik za Balkan Mark Lowen poroča, da je referendum podprlo manj kot 52 odstotkov vseh, ki so se ga udeležili. Tako hrvaški kot slovenski parlament sta zdaj sporazum odobrila, desno-sredinska opozicija pa ga sprejema kot kapitulacijo vprid Hrvaški.

V preteklosti je Hrvaška zahtevala mejo po sredinski črti Piranskega zaliva. "Slovenija, ki ima veliko manj obale, kot njena soseda, se je bala, da bo to onemogočilo njenim ladjam neposreden izhod v mednarodne vode", še pravi. Poroča tudi o tem, da je zaradi vprašanja meje Slovenija tudi blokirala pristopna pogajanja Hrvaške za vstop v Evropsko unijo. "Zdaj Hrvaška upa, da bo med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami druga, ki se bo pridružila Evropski uniji, in sicer leta 2012."

Nadaljuje, da sta obe državi lahko zgled ostalim delom zahodnega Balkana in da sta prikazali, da se da dvostranska vprašanja rešiti z dogovorom in mislijo na skupno evropsko prihodnost. Zaključi z upanjem, da bi to lahko vplivalo tudi na odnose med Srbijo in Kosovim, ki mu Beograd ne prizna neodvisnosti ali med Bosno in Hercegovino in Srbijo, katerih odnosi so napeti že vrsto let.

Evropski tisk o referendumu o arbitražnem sporazumu

Več evropskih medijev v svojih spletnih izdajah poroča o izidu referenduma o arbitražnem sporazumu v Sloveniji. Gre za poročila o dogajanju, medtem ko komentarjev ni opaziti.

Avstrijski Die Presse je na spletni strani v nedeljo zvečer objavil daljši prispevek o slovenskem referendumu o arbitražnem sporazumu. Slovenija je odločila o sporazumu o meji s Hrvaško. 51,5 odstotka volivcev je na referendumu glasovalo za, premier Borut Pahor pa se je volivcem zahvalil za "pogumno odločitev", uvodoma piše avstrijski dnevnik in dodaja, da po skoraj dveh desetletjih kaže, da se bo slovensko-hrvaški spor o meji končal. Časnik ob tem na kratko predstavi vsebino arbitražnega sporazuma in sklicujoč se tudi na STA odzive predsednika države Danila Türka, premiera Boruta Pahorja, zunanjega ministra Samuela Žbogarja in vodje opozicije Janeza Janše ter iz Zagreba hrvaške premierka Jadranke Kosor.

Francoski dnevnik Le Figaro je objavil poročilo o izidih referenduma in izjavo premiera Boruta Pahorja, da je bila to zgodovinska odločitev. Navedel je tudi izjavo prvaka opozicije Janeza Janše o tem, da je Slovenija razdeljena o vprašanju, o katerem ne bi smela biti. Le Figaro še piše, da je bistvo spora del ozemlja v Istri, Slovenija, katere obala je stisnjena med Italijo in Hrvaško, pa zahteva neposredni dostop do mednarodnih voda.

Bruseljski spletni bilten EUobserver danes piše, da si je EU ob pozitivnem izidu referenduma oddahnila, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je pohitel s pozdravom izida. Olajšanje prihaja kot protiutež slabšanju političnega in gospodarskega ozračja v regiji, potem ko je EU prejšnji teden v Sarajevu organizirala konferenco, s katero želi okrepiti zaupanje Balkana v proces širitve, še piše EUobserver. Ocenjuje tudi, da bi zavrnitev sporazuma verjetno vodila v padec koalicijske vlade v Ljubljani ter škodovala ugledu Slovenije kot odgovorne igralke v EU.

Bruseljski časnik European Voice na svoji spletni strani poroča, da so Slovenci na referendumu tesno potrdili sporazum s Hrvaško o tem, da bo dolgoletni spor o meji reševala mednarodna arbitraža. Spor med državama glede kopenske in morske meje v Piranskem zalivu je oviral približevanje Hrvaške EU, v poročilu še piše European Voice.

Bruseljski spletni bilten EurActiv pa je članek o referendumu naslovil z "Slovensko glasovanje odpravilo glavno oviro na poti Hrvaške v EU". Piše, da bi izid referenduma lahko povečal možnosti Hrvaške, da leta 2012 vstopi v unijo, če bo prihodnje leto uspela zaključiti pristopna pogajanja. Navaja tudi izjavo predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je pozdravil izid, ter izjavo prvaka slovenske opozicije Janeza Janše, da bo Slovenija izgubila dostop do mednarodnih voda.

Italijanski tisk o referendumu o arbitražnem sporazumu

V Italiji je referendumu o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško danes pozornost posvetil predvsem krajevni tisk v Furlaniji-Julijski krajini, medtem ko je v vsedržavnih medijih pozornost precej manjša.

Vodilni italijanski dnevnik Corriere della sera posveča referendumu o arbitražnem sporazumu krajši prispevek na zunanjepolitičnih straneh z naslovom "Da" Slovencev sporazumu o meji s Hrvaško, v katerem piše, da je malo več kot 51 odstotkov Slovencev glasovalo za sporazum. Dokončna rešitev spora o Piranskem zalivu je temeljnega pomena za odpravo blokade hrvaške poti v EU, piše Corriere. Kot dodaja, bo referendum vplival tudi na notranjepolitični ravni, kjer je levosredinska koalicija premiera Boruta Pahorja podprla sporazum v nasprotju z vodjo desnosredinske opozicije in bivšim premierom Janezom Janšo, za katerega je referendum pokazal, da je država razdeljena tam, kjer bi morala biti enotna.

Precej več prostora referendumu namenja tržaški italijanski dnevnik Il Piccolo pod naslovom Slovenija, "da" sporazumu o mejah, kjer poleg tesnega izida (51,5 odstotka proti 48,5) opozarja na veliko podporo, ki jo je sporazum dobil v Istri, točneje v občinah Koper, Izola in Piran. Pri tem tržaški dnevnik prinaša izjave premiera Pahorja in predsednika SDS Janše. Pahor je seveda zadovoljen z izidom referenduma, saj lahko zdaj končno obrne stran v odnosih z Zagrebom in država se lahko posveti drugim vprašanjem. Opozicija pa je razočarana, pri čemer Janša opozarja, da je najhujši rezultat referenduma globoka razdeljenost med Slovenci samimi, piše časnik.

Il Piccolo navaja tudi glavne točke arbitražnega sporazuma in krajši zgodovinski pregled slovensko-hrvaškega spora, ki traja od osamosvojitve obeh držav leta 1991, vzrok zanj pa je treba iskati v letu 1954, ko sta si Svobodno tržaško ozemlje razdelili Italija in socialistična Jugoslavija, ki je dobila severozahodno Istro, piše. Slednjo sta si razdelili takratni republiki Slovenija in Hrvaška, vendar jasne meje niso nikoli začrtali, saj sta bili takrat obe republiki del zvezne države. Mejni spor zadeva predvsem mejo na morju, ki ni med bivšima jugoslovanskima republikama nikoli obstajala, pa tudi nekatere točke meje na kopnem, kjer junija 1991 upravne meje niso sovpadale s katastrskimi in kjer vsaka od obeh držav tolmači položaj sebi v prid, pojasnjuje Il Piccolo.