"V čebelarstvu se trenutno ne cedita med in mleko," je položaj panoge, ki ima pomembno vlogo znotraj kmetijstva, opisal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. V zadnjih treh letih so slovenski čebelarji izgubili okoli 100.000 čebeljih družin, kljub tem izgubam pa prvi mož slovenskih čebelarjev verjame, da bodo čebelarji nadaljevali sicer že dolgo tradicijo čebelarjenja na Slovenskem in si prizadevali za ohranitev kranjske čebele, ki je po njegovih besedah simbol slovenstva in slovenskih čebelarjev.
Ker so slovenske čebele ogrožene, je ČZS danes začela kampanjo Ohranimo čebele!, s katero želi povečati zavedanje vseh ljudi o pomenu čebel za naravo in življenje ljudi ter okrepiti prizadevanja za njihovo varovanje in ohranitev. Čebelarji predlagajo vrsto ukrepov, med drugim zasaditev medenih rastlin v parkih, nujnost premišljene in ustrezne rabe fitofarmacevtskih sredstev, skrb za čisto vodo in številne druge ukrepe, ki naj jih opredeli čebelarski zakon.
Kampanjo dopolnjuje danes začeto zbiranje podpisov peticije in ustanovitev sveta za ohranitev čebelarstva, h kateremu je na povabilo zveze kot prvi pristopil predsednik republike Danilo Türk, priključili pa so se mu že tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, nekateri poslanci, župani, gospodarstveniki, športniki in drugi znani Slovenci.
Certifikat o sodelovanju v svetu za ohranitev čebelarstva je danes prejel tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je bil častni pokrovitelj srečanja. V slavnostnem nagovoru okoli 1500 zbranim čebelarjem iz vse Slovenije je poudaril, da se vlada zaveda pomena čebelarstva kot samostojne kmetijske dejavnosti. Podprl je sprejem čebelarskega zakona, če bodo strokovnjaki in poslanci ocenili, da je sprejem potreben, pri čemer je poudaril že izvedene aktivnosti vlade na tem področju.
Tudi Pahorja skrbi podatek, da so slovenski čebelarji samo minulo zimo izgubili več kot 20 odstotkov čebel. Zato si bo vlada po njegovih besedah skupaj z vsemi drugimi deležniki prizadevala, da v Sloveniji s premišljenim ravnanjem zadržijo zdajšnjo raven kakovosti skrbi za čebelarstvo, kot tudi, da bolj okrepijo zavest zlasti o kranjski čebeli. Slednjo je Pahor opredelil kot statusni in nacionalni simbol, na katerega so lahko Slovenci ponosni. Tako kot lipicanca Pahor tudi kranjsko čebelo vidi kot navdih za turistično privlačne zgodbe.
Pri organizaciji srečanja v Velenju sta z ČZS sodelovali Mestna občina Velenje in Čebelarska zveza zgornjesavinjsko-šaleškega območja. Predsednik slednje Franc Šmerc se je ob kratkem zgodovinskem pregledu delovanja čebelarjev v regiji dotaknil tudi aktualne teme načrtovanja gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Z vidika varovanja narave, kar je za čebele zelo pomembno, tudi čebelarji podpirajo naložbo v Teš 6, saj bo ta nadomestil stare dotrajane bloke. Čebelarji so po Šmerčevih besedah prepričani, da bodo v Savinjsko-Šaleški regiji še naprej lahko pridelovali neoporečne izdelke iz medu.
Prireditev je spremljal obvezni čebelarski protokol z razvijanjem in blagoslovom praporja, kulturni program pa so s čebelarskimi pesmimi pospremili mladi velenjski pevci in glasbeniki. Čebelarji, skupno jih je v zvezo včlanjenih več kot 6500, se vsako leto srečajo v spomin na rojstni dan Antona Janše (1734-1773), ki velja za prvega pravega čebelarskega učitelja. Prihodnje leto bodo srečanje organizirali v občini Ivančna Gorica.
