Kot argument, ki govori v prid njeni nevpletenosti v odlog usmrtitve psov, je Čadonič Špeličeva navedla zahtevo pooblaščenca Baričeviča po njeni izločitvi iz postopka, saj naj bi bila pristranska. To "pomeni, da nikakor nisem bila na njihovi strani, ker drugače nikakor ne bi zahteval, da se me izloči," pravi.

Direktorica Vursa domneva, da komisija za preprečevanje korupcije vidi koruptivno dejanje v njenem dopisu odgovorni osebi živalskega vrta z dne 18. februarja.

Po njenih navedbah je inšpektor Vursa odgovorni osebi živalskega vrta 14. februarja 2008 osebno izročil odločbo, s katero je odredil takojšnjo usmrtitev dveh Baričevičevih psov, ki sta bila takrat v zavetišču. Nato se je lastnik psov na odločbo pritožil in zahteval odložitev usmrtitve. Zato je direktorica Vursa sporočila živalskemu vrtu, da bo Vurs počakal na odločitev ministrstva za kmetijstvo glede pritožbe. Tako bi pravno korektno omogočili stranki, da uporabi vsa pravna sredstva, pojasnjuje.

Živalski vrt odločbe o usmrtitvi psov ni izvršil, čeprav je za to imel štiri dni časa, torej od izdaje odločbe inšpektorja do njenega pisma, navaja Čadonič Špeličeva. Ob tem dodaja, da živalski vrt psov ni usmrtil niti po pritrditvi ministrstva za kmetijstvo. Zato inšpektor Vursa proti živalskemu vrtu vodi prekrškovni postopek zaradi neizvršitve odločbe.

Sicer pa poudarja, da Vurs psov ni mogel usmrtiti, saj ne opravljajo te veterinarske dejavnosti. Vurs je usmrtitev z odločbo naložil zavetišču, kjer so bili psi, to pa bi jo moralo izvesti, navaja.

Komisija za preprečevanje korupcije bo v zadevi Baričevič ovadila sedem oseb, na kmetijskem ministrstvu zaenkrat še molčijo

Komisija za preprečevanje korupcije bo v primeru Baričevič tožilstvu ovadila sedem oseb, od tega štiri zaposlene v javni upravi ter tri, ki niso javni uslužbenci, je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik komisije Drago Kos. "Več oseb je pri vračanju psov sodelovalo na način, ki daleč presega veljavno slovensko pravo."

"Povsem nemogoče je, da bi vsi ti, ki so tako pomagali pri vračanju teh psov lastniku, pri tem sodelovali, ker so si tako želeli," ocenjuje Kos. "Mi ocenjujemo, da je šlo za koordinirano postopanje posameznikov, kdo pa je tisti, ki je koordiniral zadevo, pa bo moralo ugotoviti tožilstvo s pomočjo policije," je še dodal predsednik protikorupcijske komisije.

Sedmerico sumijo, da so storili kazniva dejanja krive izpovedbe, krive ovadbe, ponarejanja listin, zlorabe uradnega položaja ali pravic ter napeljevanja k tem dejanjem, je danes pojasnil Kos. Po poročanju spletnega portala 24ur.com naj bi bili med njimi tudi direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič ter nekdanja sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in osebna prijateljica Baričevičeve sestre Sonja Bukovec. Kos te informacije ni niti potrdil niti zanikal.

"Državno tožilstvo bo moralo ugotoviti, kdo je bil tisti odločilni faktor na ministrstvu za kmetijstvo ali na Veterinarski upravi RS, ki je poskrbel, da so postopki tekli tako, kot so tekli," pravi Kos.

Na komisiji pa še niso zaključili presoje še ene prijave, povezane s primerom Baričevič. Kot pravi Kos, gre za prijavo, povezano s samim pregledom ostankov psov. "Komisija je že zaprosila veterinarsko fakulteto za obdukcijsko poročilo, da bi lahko preverili, če je bilo mogoče tudi s tem kaj narobe," dodaja predsednik komisije.

"Poleg tega bo komisija ministrstvu za pravosodje predlagala uvedbo strokovnega nadzora nad delom sodnika upravnega sodišča, ki je izdal odločbe, ki so po mnenju večine pravnih strokovnjakov v Sloveniji pravno napačne," je še pojasnil Kos.

Nenazadnje bo na podlagi tega primera komisija vladi predlagala spremembo zakona o upravnih sporih, ker "zdaj smo v situaciji, ko mora državno pravobranilstvo, ki želi začeti postopati zoper določeno ministrstvo, pridobiti soglasje tega istega ministrstva za postopek proti njemu samemu", pravi Kos.

Komisija bi na podlagi ugotovitev v tem primeru tudi Kinološki zvezi Slovenije (KZS) predlagala sprožitev ustreznih ukrepov zoper dva kinološka sodnika, ki sta ravnala v nasprotju z določili statuta KZS, a so zoper njiju na zvezi že sprožili ustrezne postopke, je danes pojasnil Kos. Kot je navedeno na spletnih straneh KZS, so sprožili postopek za odvzem sodniške licence in prekinitev sodelovanja s kinološkima sodnikoma Alenko Černe in Rajkom Rotnerjem, ki sta v zadevi Baričevič sodelovala kot izvedenca, ki sta ocenjevala psa.

Po besedah Jureta Škrbca s komisije so pri preučevanju zadeve ugotovili, da je lastnik psov, pokojni Saša Baričevič, vse odločbe uradnih organov prejemal predčasno. Niso pa mogli ugotoviti, kateri javni uslužbenec konkretno je Baričeviču vsak dokument posredovala, saj za to nimajo ustreznih pooblastil. Po Kosovih besedah ima komisija le omejen krog pooblastil, ki ne vključujejo neposredno preverjanje na terenu, to bo lahko izvedla le policija.

"Lastnik je vedel, kaj se na ministrstvu in v vseh postopkih dogaja. O tem je bil zelo natančno obveščen. Že podatek, da so bile nekatere njegove pritožbe vložene še preden je sploh uradno prejel dokumente, zoper katere se je pritoževal, dokazuje, da je bilo obveščanje zelo ažurno in hitro," je dodal Kos.

Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so sporočili, da mnenja protikorupcijske komisije še niso preučili, zato se do njegove vsebine še ne morejo opredeliti.

Trije bulmastifi so 2. februarja letos napadli in ubili lastnika Saša Baričeviča. Že leta 2006 so v bližini hiše lastnika napadli in hudo poškodovali mimoidočega. Psi so bili takrat začasno odvzeti in napoteni v zavetišče, o njihovi usodi oz. vrnitvi lastniku so odločale tri izvedenske komisije. Splet pravnih postopkov se je iztekel z vrnitvijo vseh treh psov lastniku. Po napadu na lastnika so pse usmrtili.

V SLS prepričani, da je Kosova komisija pritrdila njihovim opozorilom

Kosova komisija je v primeru Baričevič pritrdila mnogim lanskim opozorilom SLS, da je pri vrnitvi bulmastifov prišlo do niza usklajenih nepravilnosti, nezakonitosti oz. da nekatera ravnanja pristojnih uradnih oseb ustrezajo definiciji korupcije, so zapisali v stranki. Ob tem obžalujejo, da se pristojni organi niso odzvali že lani.

V SLS namreč menijo, da bi s hitrim in pravočasnim odzivom lani poleti "morda še lahko preprečili tragedijo februarja letos". Ob tem pričakujejo, da bo komisija za preprečevanje korupcije ali drug pristojen neodvisni organ preveril tudi vse okoliščine po njihovem sporne oz. nezakonite odločbe upravnega sodišča, v kateri je bil sodnik poročevalec Boštjan Zalar. Prav tako pa pričakujejo, da ta organ ne bo ministrstvo za pravosodje, "ki ga vodi brat omenjenega sodnika".

SLS obžaluje tudi, da v DZ ni dobil zadostne podpore predlog sprememb zakona o upravnem sporu, ki ga je pred kratkim predlagala stranka, in s katerim bi se, kot menijo, lahko zagotovilo učinkovitejše izvajanje zaščite javnega interesa - v primeru bulmastifov zagotovitev varnosti življenj ljudi - s strani državnega pravobranilstva, "še posebej v primerih, ko javni interes ogroža vlada RS".