Občine bodo letos prvič prejele del koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, saj tako predpisuje zakon o divjadi in lovstvu, ki ga je državni zbor spremenil in dopolnil februarja 2008. Zakon določa, da je polovica koncesijske dajatve (na leto se je nateče okoli 500.000 evrov) prihodek državnega proračuna, polovica pa prihodek občin. Vsaka od občin od skupnega zneska 250.000 evrov dobi sorazmerni del glede na lovno površino lovišč na njenem območju, denar pa morajo porabiti namensko - za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire.

O tej problematiki je na začetku aprila razpravljal tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter kmetijskemu ministrstvu naložil, da v mesecu dni poišče ustrezno rešitev. Sašo Novinec pravi, da so jo našli. Na skupnem sestanku s predstavniki občin so se namreč poenotili, da občinam koncesijske dajatve ni treba porabiti le za namene, povezane z lovstvom in divjadjo, kar pomeni, da ni nujno, da ta denar nakažejo lovskim društvom na svojem območju.

Če se za takšno rešitev vseeno odločijo, pa so občine dolžne sprejeti odlok, objaviti javni razpis in izpeljati razpisni postopek za razdelitev denarja. Toda ker bi bili to za nekatere preveliki stroški glede na denar, ki jim pripada iz naslova koncesnin, lahko občine v odloku tudi predpišejo, da bodo koncesijsko dajatev porabile za druge namene. "Težava je bila, ker nas je kmetijsko ministrstvo sprva napotilo na zelo ozko interpretacijo zakonskega določila, kaj je vlaganje v naravne vire. Ni bilo jasnih navodil, kako to rešiti. Če bi morale občine koncesijsko dajatev razdeliti lovskim družinam za vlaganja v divjad, bi morale objaviti javne razpise in sprejemati odloke. Po dodatni razlagi pa zakon dopušča, da lahko denar porabijo tudi za čistilne akcije, denimo za nakup rokavic ali vrečk. V tem primeru ni potreben javni razpis, saj zadostuje že izdaja naročilnice," nam je pojasnila Jasmina Tkalčič iz Skupnosti občin Slovenije.

Sicer pa so se težave s porabo lovskih koncesnin nakazovale že konec leta 2007 ob sprejemanju novele zakona o divjadi in lovstvu. Nekateri poslanci (Alojz Sok, Nova Slovenija) so se že takrat zahvalili za ta "tringelt". "Kaj naj s tem denarjem? V kaj bomo vlagali - bomo za ta denar kupili dve štorklji ali kaj?" se je takrat spraševal Sok, danes pa se je izkazalo, da koncesnina, ki jo dobijo nekatere občine, še za eno štorkljo ne zadostuje. Tudi bivši poslanec LDS Geza Džuban se je ob takratni razpravi v državnem zboru strinjal s Sokom, da gre za zanemarljive vsote denarja. "Ena blondinka (Tanja Frantar iz podjetja Medicoengineering, op. p.) bo pri opremljanju vojaške bolnišnice Role 2 zaslužila več, kot je v Sloveniji vseh prihodkov od lova!" je dejal.