Zakonodajno-pravna služba DZ je v nadaljevanju razprave v svojih pripombah na zakonik opozorila na neskladja nekaterih členov z ustavo, neskladja med posameznimi členi ter tudi na pomanjkljivost členov, ki spreminjajo temeljne institute.

V dopolnilih je sicer koalicija upoštevala večino pripomb, a po mnenju zakonodajno-pravne službe zakonik še ne sledi vsem pripombam, med drugim glede nedosledne uporabe pojma otroka. Zaradi številčnih pripomb in precejšnje spremembe zakonika pa bo nekonsistentnost zakona treba ponovno pregledati.

France Cukjati (SDS) je ocenil, da je ena bistvenih napak zakonika vključevanje različnih skupnosti v en zakon, družinskih, rejniških in istospolnih. Po njegovih besedah zakonik posega v ustavo, ki jasno govori, kaj je zakonska zveza in kaj družina. Opozoril je, "v kakšno brezno neusklajenih stvari se spuščamo" in to po njegovih ocenah v škodo vseh, tako istospolnih kot heteroseksualnih skupnosti.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je prepričan, da bi mogla vlada zakonik ustrezno popraviti in umakniti sporne določbe. Meni še, da je cilj zakonika korist otroka, a so nekateri členi v nasprotju s tem.

Dejan Levanič (SD) je dejal, da je družbena realnost danes drugačna, ker veliko otrok živi v različnih skupnostih, ne v tradicionalni družini. Prav je, da jim zagotovimo enake pravice kot tistim, ki živijo v družini z očetom in materjo, poudarja. Pav tako zanika izjave Cukjatija, da bo zakonik škodoval vsem, ter še ocenjuje, da zakon ne posega v ustavo.

Član skupine za bioetiko pri Evropski komisiji Tadej Strehovec je predstavil stališče Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofvski konferenci. Razumevanje zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske je del univerzalnega "razumevanja zakonske zveze in družine, ki daleč presega katoliško razumevanje te vrednote". Po njegovih besedah obstaja samo univerzalni pojem t.i. konvencionalne družine, ki družbi omogoča preživetje, socialno varnost in najboljšo vzgojo otrok.

Gejevski aktivist Roman Kuhar je zanikal, da bi imele možnost posvojitve otrok s strani istospolnih le pet evropskih držav. To vprašanje se namreč po njegovih besedah odpira tudi drugod.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je opozorila, da imamo družine različnih tipov, med katerimi pa ne veljajo hierarhični odnosi, torej ni eden do drugega v podrejenem oz. nadrejenem položaju. Spolna usmerjenost je tako na podlagi slovenske ustave kot na podlagi evropske konvencije o človekovih pravicah med osebnimi okoliščinami, na podlagi katerih diskriminacije ne sme biti.

Ljubo Germič iz LDS se je vprašal, ali lahko razumemo tiste, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih. "Če nekdo nima osebne izkušnje, potem bi morali biti zelo tiho," je menil. "Vsi smo ujetniki lastnega telesa. Ne moreš iz svoje kože," je dejal poslanec LDS in pozval k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju človekovih pravic.

Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je pozval k umiku predloga zakonika, ker ni široko družbeno sprejemljiv. Gejevski aktivist Miha Lobnik pa je pojasnil, da številni svoj starševski potencial uresničijo v okviru heteroseksualne skupnosti in živijo v heterospolnih skupnostih samo zato, da so lahko starši.

Ivan Svetlik: Zakonik ureja družinsko pravo v korist otroka, zakonodaja pa se prilagaja realnosti

Predsednica odbora za delo ima pravico, da se odloči, kdo bo povabljen na sejo in kdo ne, je po prekinitvi seje odbora zaradi postopkovnih zapletov predsednica odbora Andreja Črnak Meglič navedla razloge za nadaljevanje seje. Po mnenju ministra Ivana Svetlika zakonik ureja družinsko pravo v korist otroka, zakonodaja pa se prilagaja realnosti.

Poslanci SDS so menili, da je treba o predlogih sklepov Alenke Jeraj iz SDS, med drugim za selitev seje v večjo dvorano, glasovati. Vendar je Črnak Megličeva to zavrnila z besedami, da velika dvorana ni prosta, predlogov pa ne bo dala na glasovanje, kar je tudi v skladu s poslovnikom.

Člani odbora so z osmimi glasovi proti petim zatem zavrnili predlog Jakoba Presečnika iz SLS, da bi sejo preložili.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da predlog družinskega zakonika celovito ureja celotno družinsko pravo v korist otroka.

"Po 30 letih se zakonodaja spreminja in prilagaja družbeni realnosti," je dejal. Po njegovih besedah je osnovno načelo besedila, "da damo posamezniku svobodo izbire, kako bo živel. To ne sme biti omejevano, dokler ne omejuje svobodo drugih".

Predlog družinskega zakonika že vseskozi razdvaja strokovno in politično javnost zlasti zaradi širjenja koncepta družine in možnosti posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev. Njegovi nasprotniki v primeru sprejetja besedila v zdajšnji obliki napovedujejo možnost naknadnega zakonodajnega referenduma.

Kampanja Za vse družine: Predlog družinskega zakonika je dober in ga je treba sprejeti

Predstavniki kampanje Za vse družine so na današnji novinarski konferenci predstavili sociološke, pravne, socialne in razvojno-psihološke argumente v prid sprejemu predloga družinskega zakonika, ki gre danes v drugo branje na Odboru DZ za delo. Po njihovi oceni ti argumenti potrjujejo, da je predlog zakonika dober in da ga je treba sprejeti.

Argumentacija v prid sprejemu družinske zakonodaje, ki bo odpravila sistemsko diskriminacijo otrok v istospolnih družinah, diskriminacijo njihovih staršev in istospolnih parov, še nikoli ni bila tako popolna in izdelana, kot je zdaj, pravi pobudnik in koordinator kampanje, sicer pa aktivist za človekove pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič. "Prepričan sem, da tudi če bi Kristus prišel z neba in rekel: 'Ta družinski zakonik je dober', nasprotniki tega družinskega zakonika temu ne bi verjeli," je še dejal.

Sociolog in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani Roman Kuhar je predstavil zbrane rezultate sedmih najnovejših raziskav o istospolnih družinah, ki obravnavajo vprašanje odraščanja otrok v istospolnih družinah. Po njegovi trditvi predstavljene raziskave, ki skupaj povzemajo 100 reprezentativnih raziskav, potrjujejo, da ni nikakršne kakovostne razlike med odraščanjem otrok v istospolnih družinah oz. raznospolnih družinah.

Prav tako so predstavili zadnje odločbe evropskega, ustavnega in vrhovnega sodišča na to temo ter priporočila evropske komisije in evropskega parlamenta ter projekt in brošuro Osveščanje o družinskem zakoniku, ki ga je pripravil resor za socialo in zdravstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.

Kot so še poudarili predstavniki kampanje, je bila Slovenija konec 70. let prejšnjega stoletja med prvimi v Evropi, ki je z izenačitvijo zakonske in zunajzakonske skupnosti prekinila s sistemsko diskriminacijo zunajzakonskih otrok. Nasprotniki tovrstne izenačitve pa so se tedaj zgražali z zelo podobnimi populizmi in širjenjem moralne panike, kot to počnejo sedaj pri družinskem zakoniku.

V okviru kampanje se že od oktobra lani trudijo s podatki iz znanstvenih raziskav, s pomočjo strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih področij, z argumentirano razpravo poslankam, poslancem in javnosti utemeljiti, zakaj je predlog družinskega zakonika dober in zakaj ga je nujno sprejeti.

Kampanjo za vse družine sestavljajo nevladne organizacije in civilno-družbene iniciative: Amnesty International Slovenije, DIH - Društvo za integracijo homoseksualnosti, Društvo informacijski center Legebitra, Društvo Parada ponosa, HeteroHomo Naveza, Mirovni inštitut, Rozalija, Škuc, Vstaja Lezbosov, Zavod za kulturo raznolikosti Open; ter podmladki političnih strank: Mladi forum Socialnih demokratov, Mladi liberalni demokrati in Zares aktivni.