Izredna seja, ki jo mora DZ po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi opraviti v sedmih dneh, se bo začela v ponedeljek ob 14. uri, je danes na novinarski konferenci napovedal predsednik DZ Pavel Gantar. Pred tem pa bo ob 10. uri na nujni seji zahtevo kot matično telo obravnaval tudi odbor DZ za zunanjo politiko.

"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"

Zahtevi za razpis referenduma je priložen tudi predlog odloka DZ o razpisu referenduma, v skladu s katerim bodo opravilni roki za izvedbo referenduma začeli teči 5. maja, glasovanje na referendumu pa se bo izvedlo v nedeljo, 6. junija. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?".

DZ bo o tej zahtevi odločal z navadno večino, torej z večino navzočih poslancev. Le če bi želeli, da bi glasovanje na referendumu potekalo več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, bi morali za to odločati z dvotretjinsko večino, določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi.

Zahtevo je formalno v DZ vložil sekretar poslanske skupine SD Miroslav Pretnar. Pod zahtevo se je podpisalo skupno 86 poslancev in poslank, manjkajo le Franco Juri (Zares), Anton Anderlič (LDS), Roberto Battelli (italijanska manjšina) ter Srečko Prijatelj (SNS). "V DZ vsaj v novejši zgodovini še nikoli poslanke in poslanci nismo bili tako enotni o tem, da smo si zelo zelo neenotni v zvezi s tem, kaj arbitražni sporazum prinaša," je komentiral Gantar dejstvo, da so se pod zahtevo podpisali praktično vsi poslanci.

Prijatelj se zahtevi ni mogel pridružiti, ker je trenutno v priporu, Juri, Anderlič in Batteli pa so za STA pojasnili, da se pod zahtevo niso podpisali iz načelnih razlogov, saj bi moral po njihovem mnenju o sporazumu odločati zgolj parlament, poleg tega pa je arbitražni sporazum pravzaprav edina možna rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

Gantar je sicer pojasnil, da do podpore referendumu v vrstah vladajoče koalicije ne prihaja, ker bi se želeli izogniti odgovornosti za sprejeto odločitev o ratifikaciji sporazuma; do podpisov pod zahtevo prihaja, ker bi nasprotniki sporazuma v vsakem primeru zbrali potrebnih 30 poslanskih podpisov, s tem pa bi koalicijo po Gantarjevem mnenju spravili v podrejen položaj. Sicer pa se vsi, "ki smo se podpisali pod zahtevo, nimamo česa bati pred referendumsko sodbo," je še povedal Gantar.

Koalicija: sporazum pomeni korak k dokončni rešitvi spora o meji med državama in je v skladu s slovenskimi nacionalnimi interesi

V opoziciji pa menijo, da je sporazum škodljiv za Slovenijo in da ji bo odvzel teritorialni stik z odprtim morjem. Poslanska skupina SLS pa je ocenila, da bodo enostranska dejanja vladne koalicije pri pripravi in sprejemanju arbitražnega sporazuma vodila k njegovi zavrnitvi na referendumu.

Toda Gantar je prepričan, da tudi opozicija potihem pričakuje potrditev sporazuma na referendumu, čeprav mu nasprotuje. A to je po njegovih besedah zgolj "verbalno", dokaz pa vidi tudi v odsotnosti opozicijskih poslancev ob glasovanju o ratifikaciji arbitražnega sporazuma v DZ prejšnji ponedeljek.

Pred tednom dni v DZ je namreč ratifikacijo sporazuma podprla le koalicija z glasovi 48 poslancev, medtem ko so poslanci opozicijskih SDS, SLS in SNS obravnavo obstruirali, ker naj ne bi imeli na voljo dovolj časa za razpravo. Toda koalicijski poslanci so menili, da poslanci opozicije niso želeli glasovati "proti tako dobremu sporazumu". V to je prepričan tudi Gantar.

Predsednik DZ sicer upa, da bodo volivci sporazum na referendumu potrdili. Zavrnitev sporazuma bi omajala mednarodni ugled države, pa tudi vlade. Temu, da bi bil referendum tudi odločanje o vladi, se najbrž ne bo mogoče izogniti, vendar pa to po Gantarjevem mnenju ne bo bistveno vplivalo na njegov rezultat, posebej zato, ker se bo odločalo tudi o politiki nasploh, torej tudi o nasprotnikih arbitražnega sporazuma.

Večji problem bi morda lahko predstavljala volilna udeležba, predvsem z vidika legitimnosti

Slednja bi bila namreč lahko vprašljiva, če bi bila volilna udeležba nižja od 30 odstotkov. Tudi zato so datum referenduma postavili na 6. junij, pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva. Če bi referendum potekal teden dni kasneje, bi namreč tudi Gantarja, kot je dejal, "morali spomniti na referendum".

Dokončno sodbo glede sporazuma bo tako zdaj dalo ljudstvo. "Sodba" bo za slovensko politiko obvezujoča; če bo večina državljanov na referendumu glasovala za ratifikacijo sporazuma, bo ta začel veljati in lahko se bodo začele priprave na arbitražo. V nasprotnem primeru pa bo sporazum zavrnjen, DZ pa enakega zakona - torej sporazuma - ne bo smel sprejeti še najmanj dve leti od referenduma. V tem primeru bo poskus arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi jo določil sporazum, propadel, državi pa se bosta znašli pred novim vakuumom glede iskanja rešitve tega vprašanja, ki ju obremenjuje že vse od neodvisnosti leta 1991.