Poudarjajo, da je internet izjemno pomemben, tako kot elektrika pred stoletjem, saj je temelj za gospodarsko rast, nove zaposlitve in konkurenčnost mesta ali države.
Predlogu očitajo, da osnovne dileme ostajajo nedorečene. Ni dorečeno, kaj pomeni omejen dostop, kaj se zgodi s trenutnimi najemniki optičnih kablov in kakšen je odnos do drugih ponudnikov, so zapisali. Predsednik odbora za informacijsko družbo v stranki Zares Peter Strle tudi meni, da "analiza, na kateri temelji sklep mestnih svetnikov popolnoma ignorira dobre prakse iz evropskih mest, ki so na tem področju naredila velike preboje."
Pavel Gantar je prepričan, da "javno zasebno partnerstvo v tako nedorečeni obliki lahko povzroči monopolizacijo in gospodarsko škodo". Po njegovem je v javnem interesu, da mesto zagotovi takšno infrastrukturo, ki omogoča enake možnosti dostopa tako ponudnikom kot uporabnikom ter vsem komercialnim ponudnikom omogoči dostop pod enakimi pogoji.
V tem predlogu pa je bilo izbrano "tako partnerstvo, kjer MOL svoje fizično omrežje (kable) preda zasebniku. V gradivu nič ne piše, kaj se zgodi z ostalimi trenutnimi najemniki optičnih kablov", so še zapisali v MO Zares Ljubljana.
V ponedeljek je sicer direktor mestne uprave Vasja Butina povedal, da bodo brezplačne samo osnovne storitve dostopa do interneta, kot so pregledovanje pošte, brskanje po spletu in storitve, ki so vezane na delovanje javne uprave, za izvedbo projekta pa je predvideno javno-zasebno partnestvo v obliki javnonaročniškega razmerja. Svetniki so v razpravi tudi poudarili, da je projekt za Ljubljano nujen, vendar sta samostojni svetnik Janez Kopač in Boštjan Cizelj iz SDS opozorila na nedodelanost predloga.
