Druge osumljence, med njimi tudi ministra Milana Pogačnika in predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki sta se dogovarjala o vezanem trgovanju s poslanskimi glasovi in statusi kmetijskih zemljišč, so po zaslišanju izpustili na prostost.
Na generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da se bo kriminalistična preiskava nadaljevala s pregledom in preučitvijo gradiva, ki so ga zasegli v hišnih preiskavah. Včeraj so preiskavo opravili tudi v stanovanju Srečka Prijatelja v Ljubljani, kjer so iskali dokaze o provizijah in podkupninah za zemljišča v Orleški gmajni, ki jih je Luki Koper prodajalo podjetje Premik-net. Gre za 63 hektarjev zemljišč, na katerih urejajo nov logistični center, zanje pa je Luka Koper plačala 20 milijonov evrov. Pri tem je samo za provizijo odštela 830.000 evrov, policisti pa so ugotovili, da je bila Luka Koper pri tem poslu oškodovana za 3,8 milijona evrov. Zato toliko bolj preseneča dejstvo, da se nakup zemljišč v Orleški gmajni ni znašel med spornimi posli v zaključnem revizijskem poročilu, v katerem je družba PWC po sklepu delničarjev preverjala poslovanje Luke Koper.
Kot v Dnevniku že dlje časa opozarjamo, se je Luka Koper pod vodstvom Roberta Časarja odločila za gradnjo logističnega centra v Sežani tudi na podlagi strokovnih študij sedanjega državnega sekretarja na prometnem ministrstvu Igorja Jakomina. Številni predstavniki države so se zavzemali za to, da bi morali domnevno spornost tega posla preveriti, ne glede na to, ali je pri njem sodeloval tudi kakšen predstavnik sedanje oblasti. Vendar nastajanje logističnega centra ni bilo uvrščeno na seznam poslov, ki jih je treba pregledati, čeprav je jasno, da je Luka Koper ta zemljišča preplačala. Zdaj postaja vedno bolj razumljivo, zakaj predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko ni prisluhnil nasvetom nekaterih nadzornikov, da bi moral v poročilu o poslovanju Luke Koper za lansko leto narediti popravke nabavnih vrednosti zemljišč. Če bi to naredil, bi ugotovil isto, kot sedaj ugotavlja policija, da je bila družba s tem poslom oškodovana.
Veselkovi argumenti, da tega ni na seznamu zato, ker revizor v okviru svojih pooblastil ni našel nepravilnosti, so nekoliko neprepričljivi. "Z zaključki prve faze posebne revizije se je seznanil tudi nadzorni svet družbe in na podlagi teh zaključkov je bila izvedena druga faza, ki pa ni zajemala poslov o nakupu nepremičnin na Orleški gmajni kakor tudi ne poslov s podjetjem Premik-net, saj je revizijska družba ocenila, da ni podlage za nadaljnjo obravnavo. Upoštevati moramo dejstvo, da revizijske družbe delujejo na podlagi pravil stroke in še zdaleč nimajo na voljo metod in sredstev, kot jih ima policija. V tem kontekstu tudi razumem ugotovitve policije, ki so za Luko Koper dobrodošle, saj nam bodo v pomoč pri odločitvah o uveljavljanju premoženjsko-pravnih zahtevkov v primeru oškodovanja družbe," je pojasnil Veselko. Pri tem je zanikal, da bi kakor koli vplival na delo revizijske družbe, da bi s tem koristil Jakominu, ali na to, kaj se bo znašlo v zaključnem revizijskem poročilu in kaj ne. Tudi predsednik nadzornega sveta Luke Janez Požar zanika, da bi nadzorniki vplivali na delo revizorjev, čeprav je nekoliko nenavadno, da med desetimi spornimi posli ni skoraj nobenega, pri katerem je sodeloval zdajšnji državni sekretar na prometnem ministrstvu Igor Jakomin.
