V KZ Krka si želijo tako kot pridelovalce zelenjave (kjer skupaj nabavljajo repromaterial in načrtujejo proizvodnjo, zadruga pa poskrbi še za logistiko in dnevno prodajo) združiti tudi preostale kmete. Prav na področju pridelave zelenjave je po Kužnikovem mnenju še ogromno potenciala za slovenske kmete, saj je na trgovskih policah manj kot 9 odstotkov slovenske zelenjave. Vendar, poudarja, pri tem manjkajo ukrepi kmetijske politike, ki bi spodbudili predvsem nove pridelovalce.
KZ se je po tem, ko je bila leta 2006 tik pred zlomom, s sanacijskimi ukrepi do leta 2008 uspela postaviti na noge in ponovno poslovati pozitivno, nato pa je prišla kriza, ki se je najbolj odrazila v enoti kmetijstva. Ta predstavlja tretjino njihove celotne prodaje. "Cena mleka je padla za skoraj četrtino, padla je tudi cena zelenjave, medtem ko je bil položaj v živinoreji že prej dokaj kritičen. Naša KZ odkupi 20 milijonov litrov mleka na leto, tako smo samo pri mleku izgubili 1,2 milijona evrov. Za toliko se je torej zmanjšala kupna moč naših kmetov."
KZ Krka, ki združuje 300 članov, ima na področju zelenjave 34-odstotni delež med slovenskimi proizvajalci. Na leto odkupi 3000 ton zelenjave in 1700 ton mesa oziroma živine. Najbolj "divji" tržni odnosi so po Kužnikovih besedah prav na področju pridelave in predelave mesa. "V Sloveniji prodaja slovensko meso najmanj 71 zadrug in najmanj tisoč posameznikov, ki se pojavljajo razdrobljeno. Tako imamo izredno nizke cene. Ekonomika pridelovalca, rejca je izredno slaba. Zlasti manjši rejci ukinjajo proizvodnjo. In kmalu se lahko zgodi, da bomo jedli tuje meso, ki pa bo bistveno dražje," še dodaja direktor KZ Krka.
