Skoraj svetlobno hitrost razvoja nevarno izkoriščajo tudi spletni kriminalci, ki jim v veliko primerih najbolj pomagajo pravzaprav kar uporabniki interneta sami. Podatki globalne raziskave (v 152 državah) kažejo, da so podjetja in posamezniki lani v Sloveniji zaradi spletnega kriminala izgubili približno 100.000 ameriških dolarjev, pri nas pa naj bi delovalo 12 resnejših prevarantov, ki so povezani v dve skupini po šest.

Da prihodnost ni svetla, kaže tudi sveža študija evropske komisije, ki je odkrila, da kar polovica najstnikov na spletu razkriva osebne podatke, ki lahko tam ostanejo za vedno in so dostopni komur koli.

Ob tem, da se svetovni splet med uporabniki še vedno širi z veliko hitrostjo, narašča tudi število spletnih goljufij. V slovenskem odzivnem centru za omrežne incidente SI-CERT so zabeležili skrb zbujajoč podatek, da se je lani (glede na leto 2008) število klasičnih hekerskih vdorov zmanjšalo za skoraj četrtino, hkrati pa se je za toliko povečal obseg spletnih goljufij. "To kaže na spremembo v miselnosti napadalcev, ki se zdaj osredotočajo na krajo denarja neposredno od uporabnikov," je opozoril vodja centra Gorazd Božič, ki spletne goljufije postavlja na prvo mesto seznama težav. Med najpogostejšimi so lažne prodaje in nakupi, novačenje pri pranju denarja ("nigerijske prevare") in druge ponudbe z obljubljenimi velikimi zaslužki. "V konkretnih primerih smo obravnavali denimo lažno prodajalno telefonov, fiktivne turistične agencije, nakup avtomobila iz tuje države in podobne primere," je naštel Božič in poudaril, da naj bodo uporabniki previdni tudi takrat, ko sami kaj prodajajo na spletu, saj "ne smejo prehitro verjeti, da je denar že nakazan".

Poleg "klasičnih" nevarnosti v obliki virusov in zlonamerne programske kode so na internetu trenutno najbolj aktualne različne finančne prevare. "Žrtve prevar so tudi slovenski uporabniki, prevaranti iz tujine pa 'poslujejo' tudi prek slovenskih spletnih strani in v slovenskem jeziku, pri čemer si pomagajo z avtomatskimi prevajalniki," je pojasnil strokovnjak za informacijsko zasebnost in predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Matej Kovačič. V nekaterih primerih so po njegovih besedah posamezniki oškodovani za precejšnje vsote, "poznam pa svež primer, ko je nekdo izgubil več kot deset tisoč evrov", je še dejal dr. Kovačič.

Mladostniki se ne zavedajo posledic

Medtem ko neodgovorno vedenje po denarnici največkrat udari odrasle, si mladostniki in najstniki morda delajo medvedjo uslugo z vedenjem v socialnih spletnih omrežjih kar sami. V Sloveniji trenutno med 1081 otroki poteka šele prva obširna raziskava "Mladi na netu", ki bo poskušala ugotoviti, kaj slovenski otroci in mladi na spletu pravzaprav počnejo.

"Otroci se zavedajo, da se njihovi koraki na internetu beležijo in da so nadzorovani. Kljub temu pa objavljajo ogromno fotografij, na katerih so pomanjkljivo oblečeni ali pa razkazujejo različne dele telesa," je o prvih ugotovitvah povedala vodja raziskave doc. dr. Bojana Lobe iz centra za metodologijo in informatiko na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Objavljanje videoposnetkov v kočljivih položajih, ko so denimo mladostniki na zabavah vinjeni, ali pa pisanje določenih obvestil, kje so in kaj počnejo ter kako se počutijo, na svetovni splet (tudi kar se tiče odraslih) v veliko primerih ne sodi. "Občutek za to, kaj je prav pokazati in komu, se razvije z leti. Na internetu pa z nepazljivostjo lahko mladostniki objavijo določene stvari kar celotnemu svetu," je prepričan Božič, ki je dodal: "Z objavo vsebin o naših življenjih na spletu je tako kot z zobno pasto. Ko jo enkrat iztisnemo iz tube, jo je zelo težko spraviti nazaj."

"Prijatelji" so statusni simbol

Predstavnica projekta za varno rabo spleta SAFE-SI Ajda Jerman Kuželički je pojasnila, da "uporabnikom takšno obnašanje lahko škoduje že v sedanjosti, še bolj pa v prihodnosti". Nekateri delodajalci danes posameznikovo preteklost in dejavnost lahko preverijo tudi po "elektronskih sledeh" na spletu in si tudi na tak način ustvarijo mnenje o njegovi osebnosti.

V socialnih omrežjih imajo mladostniki tudi po več sto ali pa tudi več kot tisoč "prijateljev". Po besedah Jerman-Kuželičkijeve najstniki stike dobesedno zbirajo, saj je število spletih stikov pravzaprav statusni simbol. "Večine teh 'znancev' niti ne poznajo, hkrati pa na neki način pozabljajo, da ti lahko dostopajo do njihovih podatkov in spremljajo, kaj počnejo," je opozorila Jerman-Kuželičkijeva. V preteklosti je moral nekdo, ki je želel komunicirati z množicami, na radio, televizijo ali v časopis in se je zavedal, kaj počne, je ponazorila Jerman-Kuželičkijeva in dodala: "Danes lahko kdor koli to naredi za osebnim računalnikom v samoti svoje sobe, pri čemer se marsikdo ne zaveda, da v bistvu komunicira z milijoni in milijoni uporabnikov svetovnega spleta."

Starši se morajo seznaniti s početjem otrok

Ni prav, da so otroci in mladostniki pri teh vprašanjih prepuščeni samim sebi, je pripomnil Gorazd Božič, ki meni, da bi morali starši otrokom pomagati s svojimi izkušnjami. "Te so popolnoma enake kot v resničnem življenju, ne glede na to, da govorimo o tehnologiji," je dejal Božič.

Nevednost oziroma preveč zaupljivo ravnanje na internetu, pa naj bo to glede nasedanja prevaram ali pa objavljanja osebnih podatkov, je po Kovačičevih mnenju zanimiv fenomen: "Po mojih izkušnjah gre predvsem za to, da imajo ljudje pri brskanju po spletu iz domačega naslonjača občutek, da se v resnici nahajajo v domačem okolju, ne pa nekje 'zunaj'. Zaradi tega bi morali biti veliko bolj pozorni, ko prihajajo v stik z različnimi 'znanci', ki jih v resničnem življenju pravzaprav ne poznajo."

Mladi danes živijo v popolnoma drugačnem svetu, je dodala Bojana Lobe, ki svetuje: "Razmišljajmo z odraslo glavo in jim težavo prikažimo skozi njihove oči." Trenutni izsledki evropske raziskave Kids Online II namreč kažejo na to, "da imajo odrasli precej drugačno predstavo o tveganjih kot današnja mladina in čas je, da jim prisluhnejo".