Ob obletnici je delegacija Občine Zagorje ob Savi pod vodstvom zagorskega župana Matjaža Švagana položila cvetje na njegov grob in se na ta način poklonila njegovemu velikemu prispevku pri graditvi samostojne in mednarodno uveljavljene slovenske države ter se mu hkrati zahvalila za veliko pozitivne energije, ki jo je kot predsednik in kot vodja in ustanovitelj Gibanja za pravičnost in razvoj, s svojim delovanjem, vnesel v slovensko družbo.

Janez Drnovšek se je 17. maja 1950 rodil v Celju, v Kisovcu v občini Zagorje ob Savi pa je preživel svojo mladost. Leta 1973 je diplomiral iz ekonomije, pet let kasneje je postal magister, leta 1986 pa doktor ekonomije.

Slovensko politiko je zaznamoval predvsem kot glavni pogajalec med slovenskim vodstvom, vodstvom nekdanje Jugoslavije in JLA-jem ter kot predsednik države. Za svoja prizadevanja je bil leta 1992 nagrajen z najvišjim državnim odlikovanjem Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Na čelu LDS-a

Leta 1992 je postal predsednik stranke liberalnih demokratov, še isto leto pa je sprejel nalogo predsednika vlade. Po izteku drugega mandata Milana Kučana in po devetih letih predsedovanja vladi je Drnovšek leta 2002 postal predsednik države. Prvi dve leti predsedovanja sta najbolj zaznamovali dokajšnja odmaknjenost predsednika iz javnosti in njegova bolezen. Še ko je bil premier, so Drnovška operirali zaradi težav z ledvicami, leta 1999 so mu odkrili raka na ledvicah, zato so mu odstranili eno ledvico. Drnovšek je svoje delo opravljal proč od medijskih luči, tudi na prireditvah ga je bilo redko opaziti.

Priljubljenost je narasla, ko se je iz "dolgočasnega tehnokrata“ prelevil v aktivista, ki bi svet rad spremenil na bolje

Konec leta 2005 in leta 2006 pa je Drnovšek obrnil nov list v svojem predsedovanju. Začel je zahajati med ljudi, obiskoval je razne prireditve, svoj vpliv je izkoristil za opominjanje na številne probleme znotraj, predvsem pa tudi zunaj države. Svoja mednarodna prizadevanja je usmeril predvsem na reševanje krize v sudanski pokrajini Darfur. V svoji vlogi posrednika je sprtim stranem predstavil tudi mirovni načrt, obiskal je številne države, kjer je sogovornike prepričeval o nujnosti aktivne vloge celotne mednarodne skupnosti. Februarja 2006 je tudi formalno izstopil iz stranke LDS, v kateri je bilo njegovo članstvo po prevzemu predsedniške funkcije sicer zamrznjeno. Svojo pozornost je namenil predvsem Gibanju za pravičnost in razvoj.

Po dolgem boju z rakom je umrl 23. februarja 2008, le teden dni zatem, ko se je v javnosti pojavila nepreverjena vest o njegovi smrti, ki je njegov kabinet ni komentiral. Kmalu po smrti so njegovo telo upepelili. Pokopan je bil v ožjem družinskem krogu, v Zagorju ob Savi.