Z ustanovitvijo tega oddelka je vrhovno državno tožilstvo dobilo tudi preiskovalne pristojnosti in to je bil korak naprej v smislu neodvisnosti postopkov zoper policiste, ki zlorabijo pooblastila, koga brutalno pretepejo in tako naprej. Tako slovensko ustavno sodišče kot evropsko sodišče za človekove pravice sta namreč opozorila, da policija stežka neodvisno preiskuje samo sebe, zato se lahko policisti, storilci mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja, izognejo odgovornosti. Takšen najbolj razvpit je bil primer Matko (policisti so občana grobo pretepli pri aretaciji, ker ni ustavil svojega vozila), ki je končal tudi na evropskem sodišču.
Tako so novembra 2007 pri vrhovnem državnem tožilstvu ustanovili specializirani oddelek, v njem pa so zaposlili policiste, ki se zdaj ukvarjajo s preiskovanjem oseb s policijskimi pooblastili na področju notranjih zadev in obrambe. V neuradnih pogovorih ta oddelek imenujejo Barbarina pretorijanska garda, češ da je v službi generalne tožilke Barbare Brezigar.
Toda med tožilskim specializiranim oddelkom in policijo so se kmalu začela huda trenja. Tožilstvo je namreč želelo, da bi tožilski policisti imeli dostop do policijskih evidenc, čemur se je policija uprla še pod nekdanjim notranjim ministrom Dragutinom Matejem, ta blokada pa traja še danes. Policija po naših podatkih ocenjuje, da so njene evidence preveč občutljive, da bi do njih imel dostop kdor koli zunaj policije, zato jih niti tožilstvu ne želi odpreti. Generalni direktor policije Janko Goršek sicer meni, da policija s tožilstvom sodeluje v okviru zakona, tožilstvo pa se že v svojem letnem poročilu za 2008 pritožuje: "Policisti specializiranega oddelka še vedno nimajo dostopa do notranjeupravnih evidenc, ki jih vodi Ministrstvo za notranje zadeve RS, in do evidenc policije, razen nekaterih evidenc v neznatnem delu. To otežuje delo policistov specializiranega oddelka, predvsem pa podaljšuje fazo preiskovanja."
Tožilski policisti so med "običajnimi" policisti osovraženi, kar je razumljivo, saj zoper njih izvajajo preiskovalne ukrepe. Na drugi strani pa imajo tožilski policisti nerazumljivo širok obseg dela, saj se ukvarjajo z vsem od preiskave bagatelnih kaznivih dejanj pa do resnih zlorab policijskih pooblastil. Če pogledamo odločitve ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice, se tam niso ukvarjali z vprašanjem, kako policija preiskuje recimo lastne prometne nesreče, temveč je bil govor o tem, da policija ne more neodvisno preiskovati same sebe v hudih zadevah kršenja človekovih pravic, ki jih zagrešijo policisti. Ministrstvo za pravosodje nam je odgovorilo, da bodo spremembe zakonodaje pripravili do konca letošnjega leta, na jasno vprašanje, ali bodo ukinili tudi tožilske policiste, pa smo dobili naslednji odgovor: "Določbe v zvezi s specializiranim oddelkom bodo preučene v luči navedenih standardov, ki sta jih vzpostavili navedeni sodišči, ob tem pa je treba upoštevati tudi potrebo po optimalnem in kakovostnem delu tožilstva." Iz tega sledi, da bo Barbarina pretorijanska garda res ukinjena ali pa bodo korenito spremenili njeno delo. Lahko se celo zgodi, da bo za pregon hudih kaznivih dejanj v policiji pristojen zgolj posebni tožilec, ki bo imel za to v policijski notranji zaščiti na voljo posebne operativce s policijskimi pooblastili in bodo ti zanj opravljali preiskovalna dejanja.
Generalna tožilka Brezigarjeva nam včeraj svojega stališča ni želela posredovati.
