O grobem zlorabljanju izsledkov nekaterih mednarodnih raziskav o življenju istospolnih v tedniku Družina smo julija pisali v Dnevniku. Ko smo preverili navedbe novinarke, po katerih naj bi te raziskave potrjevale, da je v istospolnih skupnostih več depresivnosti, samomorilnosti, več menjav spolnih partnerjev in nasilja kot v heteroseksualnih, se je izkazalo, da je novinarka podatke prikrajala. Da gre za zlorabo, so nam že tedaj potrdili na ameriškem pravosodnem ministrstvu, dr. Romanu Kuharju, ki smo ga kot raziskovalca in gejevskega aktivista zaprosili za pomoč, pa je to pisno potrdila avtorica citirane amsterdamske študije.

Po mnenju NČR je novinarka kršila 1. člen kodeksa, ker je neresnično trdila, da je obstoječi zakon o registraciji istospolnih partnerstev v Sloveniji primerljiv z vrsto zakonov iz drugih evropskih držav. Poleg tega je trdila, da le na Nizozemskem dovoljujejo homoseksualne poroke, čeprav jih poznajo v več kot desetih drugih državah. Novinarka je sicer v odgovoru na pritožbo zapisala, da so v Družini mesec dni po objavi njenega komentarja objavili pismo Romana Kuharja, v katerem je popravil in dopolnil podatke iz komentarja, za dopolnitev podatkov pa da se je zahvalila tudi v pismu časopisu Dnevnik, toda svojih napak novinarka ni priznala in popravila.

7. člen kodeksa je kršila, ker je uporabila le tiste podatke iz citiranih raziskav, ki so se skladali z njeno tezo, da so istospolne zveze kratkotrajne. Iz raziskave Gay & Lesbian Consumer Online Census 2003-2004 je povzela le podatek, da v zvezi "samo pet odstotkov istospolnih partnerstev vztraja več kot 20 let", ob tem pa zamolčala, da so geje in lezbijke spraševali drugo: koliko časa traja njihova trenutna zveza. Zamolčala je tudi druge pomembne podatke iz iste raziskave. Isti člen je novinarka kršila, ko je zapisala, da je raziskava Marie Xiridou o incidenci HIV "dejansko pokazala, da moška partnerstva v povprečju trajajo 1,5 leta". Tega podatka v omenjeni raziskavi, ki je zajela le mlade, urbane in spolno dejavne moške, ni, je le podatek o dolžini trenutne partnerske zveze. Nobena od raziskav, ki jih je uporabila novinarka, ni spraševala po povprečnem trajanju zveze, zato je NČR menilo, da je novinarka podatke namenoma napačno interpretirala in pomembne informacije zamolčala. 7. člen je po mnenju NČR novinarka kršila tudi, ko je trdila, da je v homoseksualnih skupnostih dokazano za več kot 100 odstotkov več partnerskega nasilja. Ker ni navedla vzorca, je zamolčala, da je v citirani raziskavi sodelovalo 14.072 heteroseksualcev in le 144 homoseksualcev. Tovrstno nasilje je v istospolnih zvezah doživelo 15,4 odstotka moških, v heterospolnih pa 7,7 odstotka moških, iz tega je izpeljala sklep o za 100 odstotkov večjem deležu nasilja. Podatka o tem, koliko nasilja je bilo nad ženskami, novinarka ni navedla, poleg tega je primerjala le nasilje moškega nad moškim v istospolni zvezi in nasilje žensk nad moškimi v heterospolni zvezi, ne pa tudi nasilja moških nad ženskami. Podatke je po mnenju NČR potvarjala, da bi dokazala, da je v istospolnih zvezah več nasilja. 23. člen kodeksa naj bi kršila, ker je z zamolčanjem in potvarjanjem podatkov ustvarjala in spodbujala stereotipe o gejevskih in lezbičnih skupnostih. Predsednica NČR in Dnevnikova novinarka Ranka Ivelja, ki je omenjene zlorabe razkrila, se je izvzela iz razprave in odločanja o tem primeru.