Po novem se v minimalne plače ne bi več vštevali dodatki. Tako sindikati kot delodajalci so predlog vlade v celoti zavrnili. Prvi so ogorčeni nad prenizkim dvigom, delodajalce pa moti sprememba definicije minimalne plače. Minister za delo Ivan Svetlik je takšen odziv komentiral, češ da je to dokaz, da gre za »dober in uravnotežen predlog, ki omogoča nadaljnje dogovore«.

Vlada je v osnutku predloga novega zakona o minimalni plači, ki ga je predstavila na včerajšnji seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS), predlagala, da bi se minimalna plača s 1. januarjem zvišala iz sedanjih 459 na 510 evrov neto. V ta namen bi vlada za prejemnike minimalne plače najverjetneje sprejela posebno olajšavo pri dohodnini. Naslednji dvig bi po predlogu sledil 1. januarja 2011, ko bi se minimalna plača povečala na 530 evrov, 1. januarja 2012 pa bi dosegla letošnjo vrednost minimalnih življenjskih stroškov v višini 562 evrov; pri obeh dvigih bi bila upoštevana inflacija. Predlog zakona predvideva tudi spremembo definicije minimalne plače, po kateri se vanjo ne bi več vštevali dodatki.

Tako sindikati kot delodajalci so predlog vlade v celoti zavrnili. Sindikati so ogorčeni nad po njihovi oceni prenizkim dvigom (kot je znano, so zahtevali takojšne povišanje minimalne plače na 600 evrov neto), delodajalce pa moti predvidena sprememba definicije minimalne plače. Socialni partnerji so se dogovorili, da se bodo znova sestali v sredo, ko naj bi vlada predstavila tudi izračune posledic dviga za državo in podjetja.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je povedal, da so sindikati nad ponudbo vlade močno razočarani in jo v celoti zavračajo. "Predlagani dvig za samo 50 evrov, pri čemer bi k povečanju minimalne plače prispevala le država, je veliko božično darilo za delodajalce. Predlog je za nas absolutno nesprejemljiv, saj bi lahko delodajalci teh 50 evrov dobili nazaj pri delovni uspešnosti, delavci pa ne bi občutili nobenega dviga," je dejal ogorčeni Semolič. Opozoril je, da se "stvari zaostrujejo" in da je upanja vse manj. Na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki sindikatov, je odgovoril, da bodo odvisni od ponujene višine minimalne plače.

Predsednik Pergama Dušan Rebolj je poudaril, da je za sindikate poglaviten dvig minimalne plače. V Pergamu se, kot je dejal, zavzemajo za dvig splošne olajšave, saj bi posebna olajšava, ki bi veljala le za prejemnike minimalne plače, povzročila plačno uravnilovko. Bonbonček, ki ga jim je vlada ponudila v obliki drugačne definicije minimalne plače, je po Reboljevem mnenju v tem trenutku manj pomemben. "Za spremembo definicije imamo še čas," je pojasnil Rebolj.

Da bo, kot kaže, minimalna plača "ključno jedro bodočega konflikta", opozarja Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). "Srčno upamo, da bomo v sredo od delodajalcev dobili drugačne signale, prav tako pa tudi od vlade, ki si je očitno nekoliko preveč enostavno predstavljala to zgodbo," je dejal Štrukelj.

Nad predlogom niso navdušeni niti delodajalci. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Borut Meh je pojasnil, da zanje ni sprejemljiv, "ker se skuša z zakonom spremeniti definicijo minimalne plače", po kateri bi se iz nje izvzeli dodatki. Če bi se to zgodilo, je opozoril, bi se minimalna plača dvakrat dvignila.

Na Semoličevo oceno, da je vladni predlog "božično darilo za delodajalce", je Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), odgovoril, da je resnica ravno nasprotna. "Predlagan dvig minimalne plače bi po hitrem izračunu delodajalce pri minimalni plači dodatno obremenil za 20 evrov. Zavedamo se, da je to videti zelo malo, a dejstvo je, da slovenska podjetja tega ne zmorejo," je opozoril Hribar Milič. Po njegovem mnenju potrebujemo celovit paket rešitev na trgu dela, ki bi med drugim vključeval tudi spremembe pri davčni zakonodaji in ukrepe za večjo vzdržnost države pri stroških.