Dnevnik.si- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič - Krebs je pred kratkim s pojasnilom, da deli pogodbe vsebujejo poslovne skrivnosti, zavrnila zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja in vpogled v seznam, vsebine in vrednosti vseh pogodb, ki jih je državna uprava v zadnjem letu sklenila s podjetjem Microsoft. Ministrstvo je sicer omogočilo dostop do šestih dokumentov, dostop do petih zavrnilo v celoti, dostop do šestih dokumentov pa omogočilo le delno. (Foto: Bojan Velikonja)
- Oglas
Ker gre za letne investicije v višini polovice šentviškega predora oziroma polovice vrednosti pogodbe s Patrio, smo ministrstvo za javno upravo (MJU) zaprosili za razrez porabe denarja za zadnji dve leti. Podjetja, ki so od države na področju informatizacije za sklenjene pogodbe in posle v zadnjih dveh letih prejela največ denarja so: SRC, S&T Slovenija, Telekom Slovenije, Liko Pris Vrhnika, ASTEC in RRC. Izvedeli smo tudi, kateri organi za informatizacijo namenijo največje zneske ter za katere namene država porabi največ sredstev. Vendar pa vse pogodbe niso javne - pogodbe nekaterih podjetij vsebujejo poslovne skrivnosti, kar so pri pogajanjih z državo zahtevala sama.
Pet podjetij, ki so od države na področju informatizacije prejela največ denarja
MJU ni dolžno voditi skupne porabe za informatizacijo, a je skupaj z ministrstvom za finance na našo prošnjo pripravilo razrez porabe po namenih in proračunskih porabnikih, pri čemer so opozorili, da so razrez pripravili na podlagi finančnih podatkov, ki so jih prejeli s strani ministrstev ter njihovih organov v sestavi in vladnih služb. "Za potrebe zbiranja podatkov smo na MJU pripravili posebno spletno aplikacijo, v katero so organi (ministrstva, organi v sestavi in vladne službe) vsak zase sami vnašali podatke. Iz tega sledi, da so podatki takšni, kakršne so organi posredovali v aplikacijo," so še opozorili na MJU. V odzivu na naš članek, v katerem smo opozorili, da je poraba na tem področju nepregledna, so to sicer zanikali, a dejstvo je, da podatki niso bili zbrani na enem mestu, dokler jih Dnevnik ni izrecno zahteval.
Informatizacija po namenih porabe za leto 2009
Microsoft in država imata skrivnosti, IBM pa sporoča samo končno ceno
Ne glede na to, da je MJU letos s podjetjem Microsoft podpisalo krovno pogodbo MS-EA (Microsoft Enterprise Agreement, triletna vrednost pogodbe je na dan, 12. oktobra 2009, znašala 6,976.280,38 evra) za skupni nakup programske opreme v vseh državnih organih, prave skupne strategije pri nakupih programske opreme in njenem vzdrževanju ni opaziti. Državni organi se lahko po navedbah MJU samostojno odločajo, ali bodo pri krovni pogodbi sodelovali ali pa bodo programsko opremo kupovali vsak zase. Vsak organ se torej lahko pogaja tudi sam zase in načrtuje ločene nakupe, zaradi česar znova ni mogoče izvedeti, kakšne cene bi lahko država v pogajanjih dosegla, če bi pri dogovarjanju s podjetji zares nastopala enotno kot zelo velika stranka. Še več, določena podjetja v poslih z državo sklepajo partnerstva, posredništva in zavezništva, zaradi česar je še težje ugotoviti, kako se na področju informatizacije pretakajo javna sredstva.
Ministrica zavrnila dostop do pogodb
Da gre za občutljivo zgodbo, kaže tudi sveža odločba MJU (hranimo jo v uredništvu), ki jo je podpisala ministrica Irma Pavlinič Krebs , s katero je zavrnila dostop do vsebine in vrednosti posameznih delov pogodb, ki so jih organi državne uprave sklenili s podjetjem Microsoft v zadnjem letu. Ministrstvo je namreč s podjetjem podpisalo pogodbo, v kateri je pristalo na to, da bodo določeni deli dogovora med državo in podjetjem označeni kot zaupni. Ministrica je tako na primer zavrnila dostop do podatka o številu delovnih postaj v državnih organih, ki so pristopili k pogodbi Microsoft EA. Na ministrstvu so pojasnili, da zahtevi prosilca, ki se nanaša na dostop do vsebine in vrednosti posameznih pogodb, ki so jih drugi organi državne uprave sklenili s podjetjem Microsoft v zadnjem letu, "ni bilo mogoče ugoditi, ker ne gre za podatek, ki izvira iz delovnega področja organa". Prav tako na podlagi vložene pritožbe postopek še teče in ni dokončno zaključen.
Poznavalci menijo, da so v postopkih javnega naročanja takšne izjeme vsaj nenavadne, saj gre za različno tolmačenje zakona o gospodarskih družbah in zakona o javnem naročanju. Vendar pa Microsoft še zdaleč ni edino podjetje, ki postavlja pogoje o zaupnosti pogodb. Podobno ravna tudi IBM Slovenija, ki državi poleg številnih storitev zagotavlja 15.000 Lotus Notes licenc. Po pojasnilih MJU omenjeno podjetje namreč pri sklenitvi pogodbe "naročniku ne izda podatka o vrednosti posamezne licence, temveč mu posreduje le skupno ceno za določeno obdobje (vsaj dve leti) za različne oblike licenciranja", kamor so vključeni tudi mesečni najem programske opreme, nakup programske opreme in njeno vzdrževanje.
Najem, vzdrževanje in izobraževanje na področju programske opreme
Največji porabniki sredstev za informatizacijo po organih
Zakon o javnem naročanju:
22. člen zakona o javnem naročanju zagotavlja javnost javnih naročil ter s tem omogoča nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev, vsak, ki želi pridobiti javno naročilo, pa se mora zato podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov.
Statistika
118 milijonov evrov je država letos namenila informatizaciji državnih organov.
135 milijonov bodo imeli na razpolago državni organi prihodnje leto.
40.000 računalnikov ima približno na voljo državni aparat in800 strežnikov za lastne aplikacije in potrebe.
Upravno sodišče: šele skupni znesek in količina sta transparentna
Pravici javnosti do obveščenosti o porabi proračunskega denarja pri tako velikih investicijah je maja letos pritrdilo tudi upravno sodišče, ki je v sodbi (U 284/2008-35) zapisalo, da "je nadzor javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje in zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrne porabe javnih sredstev v postopkih javnega naročanja, mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do količine po enoti, saj skupni znesek šele skupaj s podatkom o količini zagotavlja učinkovit nadzor o smotrni porabi javnih sredstev".
multinet sobota, 19.12.2009 ob 02:05
Sprašujem se ali je cilj članka informirati javnost ali začeti novo afero. Zrušiti vse kar se da?
notranji sovražnik sobota, 19.12.2009 ob 07:05
resnica osvobaja, pravijo. zakaj bi natakanje čistega vina javnosti pomenilo rušenje? aja, gotovo misliš rušenje korupcije in klintelizma. to te moti. naj te kar moti...
strucko sobota, 19.12.2009 ob 13:56
Kaj pa pravzaprav članek "razkriva"? En kup statističnih podatkov, brez analize, brez poskusov, da bi ovrednotili skupne stroške lastništva (TCO), brez dodatnih podatkov, koliko ljudi upravlja največji informacijski sistem v državi? Brez primerljivih podatkov, koliko daje naprimer Avstrija za IT v državni upravi. Ali katera druga država, ki je uspešna na področju informacijskih storitev v državni upravi. Morda bi lahko izračunali stroške na glavo prebivalca. Lahko bi predstavili kaj dobimo državljani za teh 100 mio evrov? Nič od tega. Verjetno gre za iskanje afere. Vprašanje kdo sploh naroča take članke.
ateistek sobota, 19.12.2009 ob 02:57
Logika je popolnoma preprosta: bolj kot so po državni upravi računalniško nepismeni, bolj bodo vsa ta podjetja služila. Kar naj služijo, saj vsi dobro vemo, kakšno odložišče kadrov je državna uprava, ne?
zmali sobota, 19.12.2009 ob 05:08
Več kot očitno je,da gre tu za razmetavanje denarja,da gre za nesmotrno in celo vprašljivo trošenje davkoplačevalskega denarja! Da o drugih zadevah v tem trnutku ne razmišljam,čeprav se glede na zapravljen denar v letu 2008 slabega občutka ne morem znebiti! Če pa bi pogledali še nekaj let nazaj in analizirali nabave s tega področja,bi bili slabi občutki pri tem trošenju in nabavah opreme in programov morda celo utemeljeni! To me spominja na stari rek:"ko imajo otroci denar,imajo kramarji sejem". Najmanj kar je,bi morala neodvisna strokovna skupina te postavke za zadnjih štiri leta dodobra preanalizirati in z ugotovitvami seznaniti vsaj parlament,če že ne širše javnosti! V tem trenutku pa vsaj za pol leta ali celo leto, zamrzniti nekatere postavke!
antianarhist sobota, 19.12.2009 ob 11:40
zmali sobota, 19.12.2009 ob 05:08
Več kot očitno je,da gre tu za razmetavanje denarja,da gre za nesmotrno in celo vprašljivo trošenje davkoplačevalskega denarja! Da o drugih zadevah v tem trnutku ne razmišljam,čeprav se glede na zapravljen denar v letu 2008 slabega občutka ne morem znebiti!
*
za leto 2009 te ne skrbi ?
je kakšna razlika med 2008 in 2009 ?
duke nukem sobota, 19.12.2009 ob 06:55
kaj se čudite podalpski pastirji.Rabijo vas le zato da vam poberejo še tistih par fičnikov,da vegetirate kot fikusi.Kaj s tem denarjem počenjajo pa nikogar nič ne briga.Da si to sploh kdo predrzne,kaj vprašati je nekulturno in nehigienično.Informativna debeluška pa nič
notranji sovražnik sobota, 19.12.2009 ob 07:03
velikanske zneske dajejo tudi za softver, čeprav bi lahko zastonj sneli z interneta lynux in open office...
rhombur sobota, 19.12.2009 ob 07:17
Imaš prav in se obenem motiš - kdo bo pa delal linux administracijo? - Ki je n-krat dražja? Pa nismo spret nič prihranili... OTOH, bi bil lep ekperiment, če bi imeli vlado s pogumno informacijsko strategijo. In morda bi se celo izšlo.
BTW - glede na to, da je Telekom Slovenije del kolhoza Slovenija z.o.o., so morda dobili blago/storitve po transfernih cenah? Heh heh. :)
notranji sovražnik sobota, 19.12.2009 ob 07:37
rhombur, lahko to malce podrobneje pojasniš? kaj je to 'linux administracija, ki n-krat dražja' od česa?
andreja sobota, 19.12.2009 ob 08:09
Sramota, nam pa g. Golobič govori, da morajo vse družbene skupine enako sprejeti nase breme krize, potem pa trga od ust le delavcem in upokojencem.Gornji članek je jasen dokaz o blefiranju politikov.
Aeryn Sun sobota, 19.12.2009 ob 09:03
rhombur - daj prosim pojasni kako je linux administracija dražja, tudi mene zelo zanima. Sploh glede na to, da strežniki itak laufajo na njem. Polovica državnih uprav v evropi uporablja na linuxu bazirane zadeve.
Strošek, ki bi se ga vsaj polovica državne administracije lahko rešila je licenca za word, pravzaprav cel office. Uporablja ga že večina sodstva. stvar je zastonj, boljša od microsofta, večina uporabnikov pa sploh ne bi opazila spremembe. Tipkat v wordu al pa open oficu je čist ista prčkarija.
cz sobota, 19.12.2009 ob 11:40
"daj prosim pojasni kako je linux administracija dražja, tudi mene zelo zanima."
- Dražja je zato, ker je dejansko potrebno bodisi plačati storitev vzdrževanja, bodisi izobraziti ali zaposliti osebje, ki se spozna na *nix okolje (tovrstni pravi strokovnjaki so praviloma dražji od MS, razen če ne prihaja prav iz MS), ker Linux pač ne dela tistega kar bi radi "kar tako", po nekaj kliki na "next" z miško, medtem ko Windows "itak" vsakdo "pozna", tako da potem na kakem ministrstvu naletiš na praviloma mlašega, računalniško bolje podkovanega višjega uradnika, ki poleg svojih del in nalog mimogrede ad-hoc, po potrebi upravlja še dnevno administracijo kakšnega datotečnega ali poštnega strežnika, kar v MS okolju tipično ne pomeni kakšnega posebnega napora. Nad Lotus Notes/Domino in aplikacijami (še posebej dokumentnimi sistemi) tako drži roko SRC, nad Novell (kar ga je še ostalo), Windows sistemi in omrežjem pa Astec. Tako je bilo že od nekdaj.
"Sploh glede na to, da strežniki itak laufajo na njem. Polovica državnih uprav v evropi uporablja na linuxu bazirane zadeve."
-Kje strežniki "itak laufajo na njem"? Pri nas le manjše število, pa še tam se lovijo (na MNZ recimo, so imeli dolgo časa težave z Lotus strežnikom, ki je tekel na Linuxu, nakar se je izkazalo, da je kriv prav Lotus, ne Linux, vendar tega nihče ni znal strokovno argumentirati, ker je šlo pač - za Linux), večina sistemov je na MS, vse bolj pa prevladuje virtualizirano VMware okolje, poleg še dokaj znatnega dela zastarele Novell platforme, ki pa se večinoma migrira na VMware/Windows (eden prvih VMware sistemov na primer, je bil postavljen na Državnem Zboru pred cca. 6 leti, kamor se je preselilo nekaj Windows sistemov ter Novell gruča; ZPIZ ima, razen "core" sistema, ki teče na Mainframe-u ter zVM/zOS/DB2, skoraj celotno podporno infrastrukturo na VMware, ki je seveda Windows based, čeprav se najde tudi kakšen Linux, katerega pa se vsi otepajo). To o, "polovici državnih uprav uprav v Evropi" je privlečeno za lase. Doslej največji, meni poznan projekt, je bila "linuxizacija" bavarske javne uprave, ki pa se ni ravno izkazala, ne s cenovnimi prihranki (izvedba, administracija, izobraževanje, podpora), ne z učinkovitostjo (težave in s tem povezane zamude pri izvedbi, pogosta pojavljanja napak, nepravilno delovanje, velike težave pri izobraževanju osebja itd.). Drugje tudi preferirajo domače izdelke, tudi zaradi bojazni, da ameriška podjetja vgrajujejo "back doors" v svojo programsko opremo (kar je težko ugotoviti brez povratnega inženiringa, to pa prepovedujejo sklenjene pogodbe), kar je še posebej izstopajoče pri kriptiranju podatkov ter različnih nadzornih sistemih.
"Strošek, ki bi se ga vsaj polovica državne administracije lahko rešila je licenca za word, pravzaprav cel office. Uporablja ga že večina sodstva. stvar je zastonj, boljša od microsofta, večina uporabnikov pa sploh ne bi opazila spremembe. Tipkat v wordu al pa open oficu je čist ista prčkarija."
- Strošek za MS Office je gotovo ena od večjih postavk, ne morem pa se strinjati z oceno, da je OpenOffice boljši od MS. Sam sem dolgoletni uporabnik MS Office, s tem, da že leta preizkušam različe alternative, od Corel Offce na Linuxu, do OpenOffice, ki je preprosto za nekaj razredov slabši od MS. Živce parajoče težave se pojavljajo pri najbolj preprostih opravilih, metode dela z datotekami so neumne, pri velikih datotekah pomnilniško požrešne, programi pogosto "zmrznejo" in na splošno se ne morem znebiti vtisa, da je paket trenutno na nivoju MS Office 95. Trenutno uporabljam Office 2010, ki je preprosto svetlobna leta pred konkurenco.
Izjave, da je Linux rešitev za vse, si pač lahko privoščijo le laiki, ali najstniški navdušenci.
bubo-bubo sobota, 19.12.2009 ob 11:54
@cz
Živ.
Ne morem se strinjat, da so *nix strežniki v državni upravi redke živali. Žal ne smem navajati konkretnih podatkov, vendar ti lahko povem, da so vsi Novell strežniki o katerih govoriš, dan danes SLES/OES. Sem lahko šteješ veliko večino občin in upravnih enot. Pravtako sodišča. V omrežju državne uprave je množica storitvenih strežnikov, na katerih teče RHEL ali CentOS - med drugim web hosting za državne organe, proxy(ji), centralni mail sistem (na drugem *nix), varnostne naprave, nadzorni sistemi,...
Dejstvo je, da kvalitetni administratorji - ne glede na sistem - niso poceni. TCO je zahrbtna zadeva.
cz sobota, 19.12.2009 ob 12:06
Ok, res je minilo že nekaj časa od mojega zadnjega kontakta z državnimi ustanovami, tako da se je stanje lahko res spremenilo tako kot praviš. Pozabil pa sem, da Novell še vedno ostaja, le da v novi Linux obleki. Na nekem ministrtsvu so namreč izvajali migracijo iz Novell na MS AD okolje, zato sem predvideval, da gre razvoj v podobno smer tudi drugje. Verjeno gre to pripisati nepoenoteni strategiji IT razvoja, kar potem divergira v različne rešitve.
rhombur sobota, 19.12.2009 ob 09:05
RHEL administratorji so relativno redki in vredni svoje teže v zlatu. Toliko tudi računajo...
bubo-bubo sobota, 19.12.2009 ob 11:57
Let me fix that foe you...
Dobri administratorji so relativno redki in vredni svoje teže v zlatu. Toliko tudi računajo...
gospodJimmy sobota, 19.12.2009 ob 09:06
Vsaka pesem ,se enkrat izpoje. Dragi politiki, kaj boste počeli, ko bo vreča prazna ....z veseljem delali gratis.Zelo težko vrjeti.
rhombur sobota, 19.12.2009 ob 09:11
Aeryn in notranji - lahko se pa seveda motim - to s serverji je povsem res, ker je večinoma vse na apačeju, ne na IIS, v končni fazi pa je OpenOffice isto uporaben, še posebej s kakšnim ODF, kot Word.
cz sobota, 19.12.2009 ob 11:51
V zadnjem času res Apache, sicer pa se je precej uporabljalo kot spletni strežnik tudi Lotus Domino, kar pa predvsem iz varnostnega vidika ni bilo najbolje. ODF pa suxx big-time!
rhombur sobota, 19.12.2009 ob 09:11
Hočem samo poudariti, da open-source ni sinonim za "zastonj", še manj pa za "preprosto". Da pa se.
Tomaz100 sobota, 19.12.2009 ob 09:28
duke nukem sobota, 19.12.2009 ob 06:55
kaj se čudite podalpski pastirji.Rabijo vas le zato da vam poberejo še tistih par fičnikov,da vegetirate kot fikusi.Kaj s tem denarjem počenjajo pa nikogar nič ne briga.Da si to sploh kdo predrzne,kaj vprašati je nekulturno in nehigienično.Informativna debeluška pa nič
-----------------------
:))
kot vse kaze, v Blatnodolski kloaki niso vsi ovce
Storoka sobota, 19.12.2009 ob 10:22
Dobro jutro vsem, ki očitno niste mogli spat. Iz članka je mogoče razbrati samo podatke, ki imajo namen zavajati saj blatnodolcem samo omeniš milijone pa že pošizijo. Kaj pa vemo ali je to preveč ali premalo? Kaj pa vemo koliko so pokurili ostala leta? Kaj pa vemo kaj so za porabljen denar dobili? Vemo samo da so pokurili ca 750 € na zaposlenega vključno z vratarji in čistilkami na leto ali 62,5 € na mesec. Ali se vam še vedno zdi preveč? Raje se prašte koliko keša gre za t.i. informacijske projekte v javni upravi, ki jih tukaj ni, tam teče denar ven kot sava ob deževju!
bubo-bubo sobota, 19.12.2009 ob 11:40
Objava teh številk brez podrobne analize je čista provokacija.
Dejstvo je, da IT požre velik kos denarja. Večina ljudi se pač ne zaveda, da mora informacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljajo neštetokrat na dan, nekdo vzdrževati in da bi bilo brez tega zabave kaj hitro konec.
Zakaj gre za IT državne uprave toliko denarja?
1. Državna uprava je največje 'podjetje' pri nas
2. Večina infrastrukture je visoko razpoložljiva in dokaj moderna & zmogljiva (beri kvalitetna in draga)
3. Sistem javni naročil je obupno slab. Rezultat so (med drugim) slabe rešitve, ki potrebujejo kasneje večkratnik prvotnega zneska, da postnaejo uporabne.
4. Sistem javnih naročil je obupno slab. Rezultat so (med drugim) prirejeni razpisi, ki gredo na roko določenim podjetjem z močnimi lobisti.
5. A sem že povedal da je sistem javnih naročil obupen?
I could go on...
cz sobota, 19.12.2009 ob 11:54
Za občutek: samo letno vzdrževanje za zOS Mainframe sistem, nanese okoli 1 mio. USD.
cz sobota, 19.12.2009 ob 11:56
Z vsem napisanim se popolnoma strinjam, le da se včasih izjemoma najde tudi rešitev, ki je res dobra in uporabna že na začetku.
cz sobota, 19.12.2009 ob 12:24
Prav to je ključna ugotovitev. Zanima me, kako bi reagirali državljani, če kar naenkrat ne bi mogli več do storitev, kot je na primer izdaja potnega lista, ali pa da ne bi mogli zapustiti oz. vstopiti v državo, ker sistem pač ne deluje? Točno to se je za nekaj ur primerilo v Makedoniji zaradi težav pri nadgradnji centralnega sistema, ljudje pa so zaradi tega skorajda šli na ulice, ker so obtičali tako na letališču, kot na meji. Dokler stvari delujejo, se za to nihče ne briga, denarja za karkoli je seveda škoda, ko pa enkrat pride do težav, se pa denar jasno kaj hitro najde, kakor tudi opravičilo za strošek.
strucko sobota, 19.12.2009 ob 13:30
Bravo! Točno tako je treba gledati na investicije v infrastrukturo IT in v informacijske rešitve v državni upravi. Predvsem je treba gledati ali te rešitve potrebujemo in ali delujejo. Spomnimo se letošnjega aprila meseca, kakšen vik in krik so delali naši državljani in mediji, ko je bilo nekaj težav na tehničnih pregledih (zaradi preobremenjenega centrlanega računalnika) in niso mogli svoje jeklene konjičke registrirati pol ure. Brez IT sistema bi stali kamioni na meji s Hrvaško do Zagreba, ne bi mogli izvažati. Ne bi se mogli poročiti in ločiti, ne bi se mogli seliti, ne bi dobili osebne izkaznice, ne bi dobili socialne pomoči. Ne bi mogli firme ne ustanoviti, ne preimenovati niti zapreti. Brez informacijskega sistema države ne bi mogli pobirati davkov. Za take sisteme, ki delujejo vseskozi so potrebni resni programi in resne baze podatke, stabilne in varne komunikacije, zmogljivi centrlani računalniki in zanesljiva lokalna računalniška oprema. Državljani pa opazimo kakšen državni vidimo portal, ali kakšne predstavitvene strani organov, pa določene elektronske vloge. To pa je daleč od prave informatike, ki jo dejansko plačujemo. Prava vrednost se skriva v zgornjih stavkih. Da imajo državljani ustrezne storitve in le te izvedejo hitro in brez čakalnih vrst. Res je, da takrat ko sistemi delujejo, se vsi čudijo, da to tudi nekaj stane. Zakaj se novinarji ne spustijo v prave zadrege kot so: ponovno asfaltiranje cest, ki so prakrtično nove, pranje stropov novih predorov, najslabše ceste za največ denarja v EU (20 mio evrov za kilometer ceste, ki je zaprta zaradi vetra?). Seveda, tam pa vse takoj potihne. Noben se ne upa niti poslikati kilometrskih vrst pred zaprtimi avotcestami, kjer ni delavcev niti blizu. Seveda, na informatiko se pa vsi spoznamo. Ker poznamo linux, excel, in word. Državna IT je daleč od tega. Je veliko bolj resen sistem, ki ne prenese eksperimentov, amaterjev, še manj pa streljanja v prazno priučenih "poznavalcev" IT sistemov.
GROF THURN sobota, 19.12.2009 ob 12:52
Joj je denarja. !! Levica ali kaj so že zdaj , neoliberalci + liberalni socialisti, po novem;, ima tako velike lopate in tako velika okna da ne utegne konrolirati količine. Tu tudi vsi "serverji in sistemi ter vzdrževanja", postanejo preprosto "PRALNI STROJI", pralnice denarja in neto plačniki na strankarske račune. Samo toku denarja je treba slediti.
gospod Zajec sobota, 19.12.2009 ob 14:25
Grofek pojdi kakšne pretekle članke pogledat glede tvoje desnice in njenih skrivnosti ki jih je mala med 2004-2008. Pač tipičn konzervativn idiot. Poleg tega pa bi za vsak evro morali državlljani vedt kako država porabi njihov denar. Sam dokler bodo ljudje s takim IQjem kot ga ima naprimer GROF THURN ki je dal že vedeti da če krade kdor dnar naj ga krade desniica potem bodo zmeraj vsi kradli okoli.
GROF THURN sobota, 19.12.2009 ob 18:43
a ja, a si to napisal iz obupa. hahahaaaaa. Te pomilujem ker pripadaš lopovski kasti. Bog ti pomagaj !!
gospod Zajec sobota, 19.12.2009 ob 19:37
Že to da vrjameš v Boga kaže tvojo neracionalno spremljanje stvari okoli sebe. Se vidi kako lepo se da s tabo manipulirat. Duma rekl vrjam v Boga in ti vrjameš. Bebo!
cz nedelja, 20.12.2009 ob 00:26
Ti, krepetulja od "Thurn and Taxis", se pa vsaj vzdrži "poznavalskega" komentiranja bolj-ali-manj "tehnične" tematike.
strucko sobota, 19.12.2009 ob 13:46
Novinar v članku pravi, da je bilo za leto 2009 za IT v državni upravi namenjenih 118 mio evrov, v letu 2010 pa bo celo 135 mio evrov. Pozabil je raziskati, koliko bo (je) od tega evropskega denarja. Poznavalci pravijo, da bo v letu 2010 namenjenih več kot 30 mio evrov iz evropskih socialnih skladov. Kar z drugimi besedami pomeni, da bo država večino razvojnih projektov investirala brez obremenitev davkoplačevalcev in slovenskega proračuna. In bo še vedno zadržala investicije v nove projekte (e-sociala, e-zdravje itd...). To je sigurno najbolj modra in racionalna poteza. V članku nismo zasledili ugotovitev in meritev Evropske Komisije, ki uvršča po razpoložljivosti elektronskih storitev Slovenijo med prvih pet držav v EU. Nikjer nismo zasledili prve nagrade za sistem vse na enem mestu za podjetnike (eVEM), ki so ga podelili Združeni Narodi, kot najboljšemu sistemu na področju javne uprave. In to v konkurenci Severne Amerike in Evrope. Aja? To ni novica. Iz vseh teh nagrad in priznanj, da državna uprava zna naročiti in dobiti učinkovite in uporabne informacijske sisteme, ni možno namigovati na afero. Se ne bere. Škoda.
sequel sobota, 19.12.2009 ob 15:29
DOL Z GNILIMI BIROKRATI ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
CesarJeGol sobota, 19.12.2009 ob 16:34
Hm, članek res dreza v odprto rano, vendar je avtor zgrešil poanto. Cel članek bi bilo potrebno zastaviti tako, da bi avtor nakazal na neracionalno trošenje denarja za informatiko v državi glede na gospodarstvo. 100 milijonov je sicer absolutno veliko denarja, ali pa je tudi relativno je pa drugo vprašanje. Treba bi bilo primerjati cene podobnih storitev s cenami, ki jih plačujejo v gospodarstvu, na primer strošek informacijske podpore na delovno mesto v srednjih do velikih podjetjih. Ni pa to čisto enostavno, kajti podatkovni modeli in procesi v upravi so neprimerljivi s tistimi proizvodnji in trgovini.
Kar pa se tiče izjave CZ, ki je vzhičen nad Office 2010 naj mi pojasni, koliko so dali za prešolanje za prehod na "ribbon" uporabniški vmesnik. Kolikor jaz poznam potrebe povprečnega uporabnika, bi bil zanj dovolj in preveč Winword 1.0 iz leta tam okoli 1990. In OpenOffice je kot naročen za take uporabnike.
V zasebnih podjetjih, kjer morajo za razliko od države paziti na sredstva, je (samo po mojem občutku) "povprečni " OS še vedno XP z Office-i 2003. Vist je samo toliko, kolikor jih je prišlo z novimi računalniki.