Ker gre za letne investicije v višini polovice šentviškega predora oziroma polovice vrednosti pogodbe s Patrio, smo ministrstvo za javno upravo (MJU) zaprosili za razrez porabe denarja za zadnji dve leti. Podjetja, ki so od države na področju informatizacije za sklenjene pogodbe in posle v zadnjih dveh letih prejela največ denarja so: SRC, S&T Slovenija, Telekom Slovenije, Liko Pris Vrhnika, ASTEC in RRC. Izvedeli smo tudi, kateri organi za informatizacijo namenijo največje zneske ter za katere namene država porabi največ sredstev. Vendar pa vse pogodbe niso javne - pogodbe nekaterih podjetij vsebujejo poslovne skrivnosti, kar so pri pogajanjih z državo zahtevala sama.

Pet podjetij, ki so od države na področju informatizacije prejela največ denarja

MJU ni dolžno voditi skupne porabe za informatizacijo, a je skupaj z ministrstvom za finance na našo prošnjo pripravilo razrez porabe po namenih in proračunskih porabnikih, pri čemer so opozorili, da so razrez pripravili na podlagi finančnih podatkov, ki so jih prejeli s strani ministrstev ter njihovih organov v sestavi in vladnih služb. "Za potrebe zbiranja podatkov smo na MJU pripravili posebno spletno aplikacijo, v katero so organi (ministrstva, organi v sestavi in vladne službe) vsak zase sami vnašali podatke. Iz tega sledi, da so podatki takšni, kakršne so organi posredovali v aplikacijo," so še opozorili na MJU. V odzivu na naš članek, v katerem smo opozorili, da je poraba na tem področju nepregledna, so to sicer zanikali, a dejstvo je, da podatki niso bili zbrani na enem mestu, dokler jih Dnevnik ni izrecno zahteval.

Informatizacija po namenih porabe za leto 2009

Microsoft in država imata skrivnosti, IBM pa sporoča samo končno ceno

Ne glede na to, da je MJU letos s podjetjem Microsoft podpisalo krovno pogodbo MS-EA (Microsoft Enterprise Agreement, triletna vrednost pogodbe je na dan, 12. oktobra 2009, znašala 6,976.280,38 evra) za skupni nakup programske opreme v vseh državnih organih, prave skupne strategije pri nakupih programske opreme in njenem vzdrževanju ni opaziti. Državni organi se lahko po navedbah MJU samostojno odločajo, ali bodo pri krovni pogodbi sodelovali ali pa bodo programsko opremo kupovali vsak zase. Vsak organ se torej lahko pogaja tudi sam zase in načrtuje ločene nakupe, zaradi česar znova ni mogoče izvedeti, kakšne cene bi lahko država v pogajanjih dosegla, če bi pri dogovarjanju s podjetji zares nastopala enotno kot zelo velika stranka. Še več, določena podjetja v poslih z državo sklepajo partnerstva, posredništva in zavezništva, zaradi česar je še težje ugotoviti, kako se na področju informatizacije pretakajo javna sredstva.

Ministrica zavrnila dostop do pogodb

Da gre za občutljivo zgodbo, kaže tudi sveža odločba MJU (hranimo jo v uredništvu), ki jo je podpisala ministrica Irma Pavlinič Krebs , s katero je zavrnila dostop do vsebine in vrednosti posameznih delov pogodb, ki so jih organi državne uprave sklenili s podjetjem Microsoft v zadnjem letu. Ministrstvo je namreč s podjetjem podpisalo pogodbo, v kateri je pristalo na to, da bodo določeni deli dogovora med državo in podjetjem označeni kot zaupni. Ministrica je tako na primer zavrnila dostop do podatka o številu delovnih postaj v državnih organih, ki so pristopili k pogodbi Microsoft EA. Na ministrstvu so pojasnili, da zahtevi prosilca, ki se nanaša na dostop do vsebine in vrednosti posameznih pogodb, ki so jih drugi organi državne uprave sklenili s podjetjem Microsoft v zadnjem letu, "ni bilo mogoče ugoditi, ker ne gre za podatek, ki izvira iz delovnega področja organa". Prav tako na podlagi vložene pritožbe postopek še teče in ni dokončno zaključen.

Poznavalci menijo, da so v postopkih javnega naročanja takšne izjeme vsaj nenavadne, saj gre za različno tolmačenje zakona o gospodarskih družbah in zakona o javnem naročanju. Vendar pa Microsoft še zdaleč ni edino podjetje, ki postavlja pogoje o zaupnosti pogodb. Podobno ravna tudi IBM Slovenija, ki državi poleg številnih storitev zagotavlja 15.000 Lotus Notes licenc. Po pojasnilih MJU omenjeno podjetje namreč pri sklenitvi pogodbe "naročniku ne izda podatka o vrednosti posamezne licence, temveč mu posreduje le skupno ceno za določeno obdobje (vsaj dve leti) za različne oblike licenciranja", kamor so vključeni tudi mesečni najem programske opreme, nakup programske opreme in njeno vzdrževanje.

Najem, vzdrževanje in izobraževanje na področju programske opreme

Največji porabniki sredstev za informatizacijo po organih