Virantu in Pavlinič-Krebsovi izpuhtelo 100 milijonov evrov za informatizacijo

Na ministrstvu za javno upravo so opozorili na to, da večinoma ne vzdržujejo že kupljene licenčne programske opreme, temveč gre velik delež sredstev za vzdrževanje programske opreme, ki je razvita na zahtevo državnih organov, kot je na primer vlada. Pojasnili so, da bo na področju razvoja e-uprave za leto 2010 in 2011 več kot 70 odstotkov sredstev namenjenih za vzdrževanje obstoječih informacijskih sistemov, kot so portal e-uprava, portali za otroke in mladino, portal za upokojence in starejše ter portali za manjšine. Sledijo jim register vozil, centralni register prebivalstva, vzdrževanje centralnega sistema za materialno-finančno poslovanje cele državne uprave in državni kontaktni center. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Na ministrstvu za javno upravo (MJU) so pojasnili, da "posamezni državni organi dejansko niso zavezani, da MJU posredujejo podatke o izvajanju načrta informatizacije". Ministrstvo tako nima podatkov o porabi sredstev za informatizacijo po posameznih organih, znana pa je samo skupna številka. "Če bi želeli natančne podatke, je edini vir realizacija plačila računov, ki pa je MJU ne vodi niti nima pristojnosti nad temi podatki," so še pojasnili in dodali, da omenjena razlika med 22 in 118 milijoni evrov "nastane zato, ker je za potrebe informatizacije državnih organov potrebno še marsikaj drugega, kot samo nakup in vzdrževanje licenc ter usposabljanje in izobraževanje".

Poznavalci ocenjujejo, da je "nevednost" glede porabe proračunskega denarja v višini 100 milijonov evrov in prikrivanje višine javnih proračunskih sredstev v poslih z zasebnimi podjetji nedopustna, in dodajajo, da pogodbe ne bi smele biti opredeljene kot poslovna skrivnost. Od največjih podjetij, pri katerih država kupuje programsko opremo, je MJU posredovalo delne podatke za podjetji Microsoft in IBM in nakup antivirusnih programov, pri čemer so ostali podatki po pogodbi med podjetji in državo poslovna skrivnost. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je opozorila, da "poraba denarja v organih javnega sektorja ne more biti poslovna skrivnost in da mora biti jasno, kaj ta kupijo in koliko denarja za to porabijo". Po besedah Pirc-Musarjeve so lahko v nekaterih primerih izjema samo tajni nakupi za slovensko varnostno obveščevalno službo in ministrstvo za obrambo. Še zlasti pa je nejasnosti glede porabe omenjenih sredstev in nepreglednosti celotnega poslovanja težko razložiti v luči sprejetih varčevalnih ukrepov. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je po seji vlade avgusta letos namreč napovedala, da bo vlada v javnem sektorju v letošnjem letu privarčevala 303 milijone evrov, največ, kar 236 milijonov evrov, pa naj bi prihranilo ministrstvo za zdravje. Večji del, okoli 150 milijonov evrov, je odpadel na račun zmanjšanja investicij v bolnišnicah. Zato čudi podatek, da država ne ve natančno, kako je letos porabila približno 100 milijonov evrov za informatizacijo državnih organov. V omenjeno vsoto naj bi bile med drugim vključene računalniške storitve, storitve informacijske podpore uporabnikom, tekoče vzdrževanje komunikacijske opreme, zavarovalne premije za opremo, tekoče vzdrževanje licenčne in nelicenčne programske opreme, tekoče vzdrževanje strojne programske opreme, tekoče vzdrževanje operativnega informacijskega okolja, najem in nakup strojne računalniške opreme in drugo.

Državni organi torej na področju informatizacije ne sodelujejo, na MJU pa so sprejeli svoje varčevalne ukrepe na tem področju. Maja letos je MJU podalo niz predlogov, kako dodatno prihraniti sredstva. Do leta 2011 ne bodo kupovali Microsoftove programske opreme, za eno leto pa so dodatno zamrznili nakup osebnih računalnikov za upravne enote in letos namesto načrtovane menjave 860 izrabljenih namiznih računalnikov in zaslonov za upravne enote izvedli samo nakup 50 kosov. S tem so stroške na tej postavki znižali za štiri milijone evrov, hkrati pa se, kot zagotavljajo, trudijo za uporabo odprtokodnih rešitev.

Vrednosti nekaterih pogodb:

IBM Lotus Notes licence za 15.000 uporabnikov (vrednost celotne dveletne pogodbe z IBM Slovenija, ki vključuje še druge storitve in opremo 4,452.400 evrov).

Oracle licence

Protivirusna zaščita za približno 40.000 računalnikov ter 800 datotečnih in aplikacijskih strežnikov državne uprave (vrednost triletne pogodbe 360.000 evrov).

Microsoft MS-EA krovna pogodba. Državni organi se sami odločajo, ali bodo sodelovali v njej ali pa bodo posle s podjetjem sklepali sami (vrednost vseh poslov z Microsoftom je po pogodbi, ki jo je sklenil z državo, poslovna skrivnost).