Kot je za STA pojasnil predavatelj ustavnega prava na mariborski pravni fakulteti, ki je skupščini o zadevi tudi podal mnenje, Jurij Toplak, gre "pritrditi stališču, da je revotacija dovoljena le takrat, ko je tudi s predpisi vnaprej predvidena".

Naj spomnimo, skupščina Zdravniške zbornice Slovenije je v ponedeljek sklenila, da se Zlatki Kanič, zdravnici v primeru smrti 12-letnega Bora Nekrepa, izreče sklep drugostopenjskega razsodišča z 12. junija, po katerem se ji izreče javni opomin. A predsednik razsodišča Miro Denišlič zatrjuje, da drugostopenjsko razsodišče tega sklepa sploh ni sprejelo.

Skupščina zdravniške zbornice je na zaprti seji obravnavala pritožbo Kaničeve zoper sklep drugostopenjskega razsodišča zbornice, za katerega Kaničeva in njen pravni zastopnik menita, da je neveljaven zaradi prepovedi izrekanja višje oz. strožje kazni.

Drugostopenjsko razsodišče je namreč Kaničevi dosodilo štirimesečni odvzem licence in dodatno strokovno izobraževanje, medtem ko ji je razsodišče prve stopnje izreklo dvomesečni odvzem licence in dodatno strokovno izobraževanje.

Pritožbi Kaničeve je skupščina zbornice, ki se je odločala na podlagi mnenj pravnih strokovnjakov, pritrdila. Jurij Toplak je pojasnil, da je eno temeljnih ustavno-pravnih načel, ki veljajo v vseh kazenskih, prekrškovnih, disciplinskih in drugih kaznovalnih postopkih, prepoved spremembe odločbe v škodo obtoženega.

Drugostopenjski organ po njegovih besedah "ne sme sprejeti za stranko manj ugodne odločitve kot prvostopenjski organ v primeru, ko se je zoper odločitev prvostopenjskega organa pritožila le ta stranka".

Skupščina je Kaničevi izrekla ukrep, ki naj bi ga drugostopenjsko razsodišče sprejelo 12. junij letos, po katerem se Kaničevi izreče javni opomin in trimesečno dopolnilno strokovno izobraževanje. Vendar je predsednik razsodišča Miro Denišlič v sredo po obisku Nekrepovih na zbornici zatrdil, da je bil edini sklep drugostopenjskega razsodišča zdravniške zbornice ta, da se zdravnici Zlatki Kanič za štiri mesece odvzame licenca in se ji naloži dodatno strokovno izobraževanje.

Glede na določbe 33. člena pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije pa skupščina takega sklepa sploh ne bi mogla sprejeti. Omenjeni člen namreč določa, da lahko skupščina zbornice pri izredni presoji sklepa razsodišča sklep ali razveljavi zadevo in jo vrne v ponovno obravnavo in odločanje razsodišču prve stopnje ali pa potrdi odločitev razsodišča druge stopnje.

Predsednik razsodišča Miro Denišlič je v torek po obisku Nekrepovih na zbornici dejal, je edini sklep drugostopenjskega razsodišča tisti s 30. junija. "Drugi sklep ne obstaja," je poudaril in dodal, da je bilo vse ostalo le delovno gradivo. Tudi z zbornice so v začetku julija sporočili, da je senat razsodišča zadevo veljavno obravnavalo v prisotnosti predsednika in najmanj dveh članov senata na treh sejah.

"Predsednik razsodišča druge stopnje je tretjo, izredno sejo sklical zaradi dodatnih razmišljanj in ugotovitev ter se poslužil revotacije, to je ponovnega odločanja o že sprejetem sklepu, ki pa še ni bil podpisan," so takrat zapisali v zbornici. Na tretji seji so tako sprejeli dokončno odločitev o začasnem odvzemu licence in obveznem dopolnilnem strokovnem izobraževanju za Kaničevo.

Vsi ti dogodki so v javnosti odprli številna vprašanja. Tudi to, ali je v postopkih nekega organa pri sprejemanju sklepov v disciplinskih postopkih dovoljena revotacija, čeprav tega predpisi ne predvidevajo oz. izrecno ne dovoljujejo. Toplak pojasnjuje, da gre "pritrditi stališču, da je revotacija dovoljena le takrat, ko je tudi s predpisi vnaprej predvidena".

V presojanju o zdravnici Kaničevi je tako organ zbornice z revotacijo, ki ni predvidena in ni dovoljena, sprejel odločitev, ki tudi po vsebini ni zakonita. Na vprašanje, katera odločitev velja v takem primeru, Toplak odgovarja, da "v takšnem primeru obvelja prva odločitev tega organa, ki je bila sprejeta in zakonita. V nasprotnem primeru bi vsak organ, ki mu odločitev, ki jo je sprejel, ni po godu, z nedovoljeno revotacijo in nezakonito odločbo razveljavil svojo prvo odločitev".

Ob tem se pojavlja dilema o veljavnosti sklepov, in sicer ali prvi sklep organa obvelja s tem, ko je bil podpisan zapisnik sestanka, ki vsebuje tudi sklep. Vprašanje je tudi, ali prvi sklep neha veljati s tem, ko je bil sprejet drugi sklep, čeprav prvi ni bil izrecno razveljavljen, ter ali v primeru, ko je drugi sklep nezakonit, velja prvi sklep.

Da so postopki zborničnih organov nejasni kaže tudi dejstvo, da je predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan v torek napovedala, da bodo prevetrili svoje pravilnike in notranje akte. Po njenih besedah namreč ugotavljajo, da v trenutni obliki ne omogočajo obravnave tako zahtevnih primerov, kot je primer Nekrep.

Kot pravno neustrezne in nedodelnane so postopke reševanja pritožb v zdravstvu minuli teden ocenili tudi v zdravniškem sindikatu Fides. Za to je po njihovem mnenju odgovorna predvsem zbornica. Ravnanje zbornice v primeru Nekrep pa je direktor direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje Janez Remškar ocenil kot nespodobno, nesprejemljivo in nevredno zdravniškega ceha v Sloveniji.

V zbornici po napovedih vodje oddelka za odnose z javnostmi Valentina Hajdinjaka nadaljnjih komentarjev o odločitvi skupščine zbornice ne bodo dajali