To med drugim pomeni, da uslužbenci RTVS ne bodo več javni uslužbenci, poslovanje RTVS bo urejal zakon o gospodarskih družbah, "ki ima nekaj sto več členov od zakona o zavodih" (dr. Jurij Žurej), 11-članski svet RTVS, ki bo nadomestil sedanji 29-članski programski svet, pa bo imel po novem deloma vlogo skupščine gospodarske družbe, deloma pa nadzornika delovanja javnega servisa. Skrčil naj bi se tudi nadzorni svet, in sicer z 11 na 7 članov. Parlamentarni program, tako imenovani tretji program, naj bi po tem zakonu v dveh letih prešel v izključno pristojnost državnega zbora, RTV-prispevek pa bo ostal v sedanji obliki. Ministrica v javni razpravi, ki naj bi trajala kak mesec, pričakuje konstruktivne predloge iz vrst koalicije in opozicije, iz vladnih služb, RTVS in sindikatov.
Kot je povedal direktor direktorata za medije Vojko Stopar, bo večino članov sveta RTVS (6 od 11) po tem zakonskem predlogu imenoval državni zbor, od tega tri vladajoča koalicija in tri opozicija, tri člane bo imenoval predsednik države, enega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, enega pa nacionalni svet za kulturo. Politične stranke ne bodo več neposredno imenovale svojih predstavnikov. V nadzornem svetu bo po novem tri člane imenoval državni zbor, od tega najmanj enega na predlog opozicije, dva člana svet, enega vlada, enega pa svet delavcev. (Zdaj pet članov imenuje državni zbor - pri tem mora upoštevati zastopanost političnih strank - štiri vlada, dva člana pa zaposleni.)
Na RTV ne bodo več javni uslužbenci
RTVS bo vodila petčlanska uprava. Generalnega direktorja, ki naj bi bil izbran na podlagi javnega razpisa, bo svet imenoval na predlog nadzornega sveta, ki do zdaj v izbiro direktorja ni bil vključen. Tri člane uprave bo svet imenoval na predlog generalnega direktorja, petega člana - tako imenovanega delavskega direktorja - pa na predlog delavcev. Odgovorne urednike bo imenovala uprava. Če bodo predlaganega odgovornega urednika člani uredništva podprli, ga bo uprava imenovala neposredno; če podpore ne bo dobil, si bo uprava pred imenovanjem morala pridobiti soglasje sveta RTVS. Kot je povedala ministrica, so razmišljali tudi o možnosti nujnega soglasja uredništva, a se nato po tehtanju za in proti zanjo niso odločili.
RTV-prispevek se bo povečeval v skladu z indeksom rasti cen za prejšnje leto, še naprej ga bodo plačevali odjemalci električne energije. Vlada ga bo lahko povišala le izjemoma. Ker uslužbenci RTVS ne bodo več javni uslužbenci, bodo z njimi sklenili novo kolektivno pogodbo. Ta naj bi omogočila, je poudaril Vojko Stopar, da bodo lahko najuspešnejše ustvarjalce dostojno plačali, zdaj namreč zakon o plačah v javnem sektorju tega ni dopuščal. Varuh pravic gledalcev, poslušalcev in uporabnikov storitev bo poslej zakonsko opredeljen, svet RTVS pa se bo po tej noveli nujno moral opredeliti do njegovih (ali njenih) stališč.
Novo vodstvo še po starih pravilih
Kar nekaj vprašanj je spodbudila rešitev, po kateri naj bi predsednik države imenoval sam kar tri člane sveta, saj naj bi bilo to sporno z vidika ustavnih pooblastil predsednika oziroma koncentracije politične moči. Po mnenju predlagateljev je neposredno izvoljeni predsednik predstavnik ljudstva, kot takšen ima pravico, da na pomembne položaje imenuje ljudi v nekaterih drugih organih. In kdaj bo zakon sprejet? Ministrica Širca pričakuje, da bo zakon prišel v parlamentarni postopek še letos, kar pomeni, da bi bil lahko sprejet spomladi prihodnje leto. Ker so postopki za izbiro in imenovanje članov organov RTVS dolgi in zapleteni - trajali naj bi tudi pol leta - pa to pomeni, da je zelo verjetno, da bodo novo vodstvo RTVS spomladi imenovali še po starih pravilih.
