Iz Furlanovih besed v pismu izhaja, da policija preiskuje njegova dejanja, ko je bil še direktor štaba v generalštabu. Na to mesto je prišel 8. decembra 2006, dva tedna pred podpisom pogodbe o nakupu oklepnikov Patria. "V tej vlogi sem na podlagi rezultatov pogajanja in odločitve ministra in načelnika generalštaba o novem predlogu naročila dal pripravljavcem podatke o izpogajani konfiguraciji za pripravo predloga za naročilo. To sem naredil kot štabni organ načelnika generalštaba. Tako kot moji sodelavci, ki so skupaj z mano v tem in drugih projektih naredili na stotine izračunov, tabel, strokovnih mnenj in drugih štabnih produktov. Kar je narava štabnega dela in do zdaj nisem slišal, da bi za štabne produkte nekdo kazensko odgovarjal. Sedanji dogodki pa mi žal pritrjujejo, da se naša relativno mlada demokracija ni premaknila iz časov obtožb vojakov za izpolnjevanje navodil politike," v pismu piše Furlan. Furlanove besede si zaslužijo podrobnejše pojasnilo. Vrh obrambnega ministrstva pod vodstvom ministra Karla Erjavca in vrh vojske pod poveljstvom generala Albina Gutmana se je že poleti 2006, kot je razvidno iz Furlanovega pisma, zavedal, da za 278 milijonov evrov ne bo mogoče kupiti 135 oklepnikov 8 x 8, ki bi zagotavljali ustrezno ognjeno moč, da bi z njimi dosegli nacionalne in zavezniške cilje.

To so tudi ves čas skrivali pred javnostjo in o tem celo niso obvestili parlamenta. Erjavec, Gutman in Furlan so bili celo zaslišani pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Furlan piše: "Že zgodaj, na začetku pogajanj, nam je bilo vsem jasno, da s tem denarjem in s takšnim številom vozil ne moremo doseči želene konfiguracije." Furlan torej za nazaj potrjuje, da je minister Erjavec res lagal javnostim in parlamentu, ko je dejal, da bo za omenjeni denar kupil 135 vozil z vso konfiguracijo. Furlan tudi priznava, da nakup Patrij v sedanji konfiguraciji predstavlja začasno tveganje zaradi zmanjšanja ognjene moči, kar pa je Furlanu sprejemljivo, ker Slovenija kratkoročno ni vojaško ogrožena. Očitno pa je nakup Patrij v podpisani konfiguraciji najboljša od najslabših možnosti. Furlanovo pisanje tudi pritrjuje našemu lanskemu razkrivanju, da nakup Patrij skriva še veliko skritih stroškov, saj je zdaj jasno, da je Erjavčevo ministrstvo nameravalo nakupe topov za Patrie opraviti v poznejših letih, te stroške pa so skrivali pred javnostmi. Furlan v pismu navaja, da je bolje, če je Slovenska vojska dobila slabše opremljene oklepnike, kot pa če oklepnikov sploh ne bi dobila. Temu je treba dodati, da nakup ni dosegel ciljev, ki jih je določil državni zbor, in da je bila sprememba konfiguracije posledica samovolje obrambnega ministrstva, kar je nevaren precedens.

Včeraj smo poskusili poiskati odgovor na vprašanje, katerega kaznivega dejanja je osumljen brigadir Furlan. V povezavi s projektom Patria je deloval na treh položajih. Najprej je bil vodja vojaškega dela v strokovni komisiji za izvedbo nakupa oklepnikov. Ta komisija je izpeljala testiranja obeh konkurenčnih oklepnikov in tam je Patria dobila boljše ocene od nasprotnika Pandurja II. To komisijo je vodil brigadir Bojan Pograjc. Pozneje je Furlan postal član pogajalske skupine za nakup patrij. Uradnega podatka, katerega dejanja je osumljen Furlan, nismo dobili, neuradne navedbe pa pravijo, da gre za dejanje iz skupine korupcijskih kaznivih dejanj. Furlan je bil včeraj po telefonu ves dan nedosegljiv.