Kot je ob odprtju okrogle mize povedal minister Zalar, je namen srečanja na Bledu predvsem v tem, da bi soočili mnenja pravne teorije in pravosodne prakse, na kakšen način je mogoče s pravnimi sredstvi doseči sojenje v razumnem roku. Pri tem je izpostavil, da je Slovenija s sprejemom t.i. zakona Lukenda leta 2005 postala model v Evropi na tem področju. Le Poljska in Slovenija imata vprašanje pravice do sojenja v razumnem roku urejeno z zakonom, je izpostavil minister in udeležencem pojasnil tudi nekaj prednosti tega zakona, predvsem v večji odgovornosti predsednikov sodišč, ki morajo odločati o pravnih sredstvih strank za pospešitev njihovih zadev.

"Področje varstva pravice do sojenja v razumnem roku je žal eno od najbolj izpostavljenih pravnih področij v Evropi oz. v večini držav članic SE," je še dejal Zalar in menil, da gre pri tem vprašanju v mnogih članicah SE pravzaprav za sistematično kršenje človekove pravice do sojenja v razumnem roku, saj sodnih zaostankov pravzaprav ne bi smelo biti. "Same kršitve človekove pravice do sojenja v razumnem roku bi morale biti izjema," meni Zalar in poudarja, da bi tudi zakon Lukenda moral biti le še "incidenčni zakon", uporabljan le izjemoma.

Pri tem bi ključno vlogo lahko igrala alternativna sredstva reševanja sporov, kot so mediacija, arbitraža ipd. "Pravda na sodišču bi morala biti zadnja možnost," poudarja Zalar. Z alternativnimi sredstvi reševanja sporov pa stranke dobijo več nadzora v samem postopku, ki je tudi rešen običajno hitreje. Pri tem je še izpostavil, da je trenutno v državnem zboru v obravnavi zakon, ki naj bi uredil tovrstno alternativno reševanje sporov, zakon pa je po Zalarjevih besedah veliko pozornosti vzbudil tudi Evropi, ker je v tem trenutku "eden najbolj modernih na tem področju".

Minister se je sicer tudi zavzel, da bi morale države pogodbenice Evropske konvencije o človekovih pravicah prilagoditi svojo nacionalno prakso sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Tudi na ta način bi lahko zmanjšali obremenjenost tega sodišča, ki po besedah Zalarja postaja "žrtev lastne uspešnosti". Zaradi velike preobremenjenosti - konec koncev pokriva približno 800 milijonov ljudi v državah SE - namreč to sodišče tudi samo pogosto krši pravico do sojenja v razumnem roku.

Zato bi bilo potrebno to sodišče razbremeniti, tudi s priporočili, ki jih pripravljajo odbori in institucije SE in ki naj bi bile predstavljena že naslednje leto na konferenci v švicarskem Interlaknu, je še menil Zalar.

Okrogla miza eden izmed treh pomembnejših dogodkov

Kot je še pojasnil minister, je današnja okrogla miza na Bledu prvi izmed treh pomembnejših dogodkov, ki jih ministrstvo za pravosodje prireja v okviru slovenskega predsedovanja Svetu ministrov SE; sredi oktobra bo v Portorožu potekala konferenca o pravnih jamstvih v kazenskih postopkih v luči prava SE in EU, pri čemer naj bi določili minimalne skupne standarde obeh organizacij na tem področju, v drugi polovici novembra pa bo na Brdu pri Kranju še skupno zasedanje posvetovalnih svetov evropskih sodnikov (CCJE) in tožilcev (CCPE), kar bo prvo skupno zasedanje teh sicer ločenih posvetovalnih teles in prvo zasedanje katerega izmed teh dveh teles izven Strasbourga, je še povedal minister Zalar.

Dvodnevna okrogla miza na Bledu poteka v okviru predsedovanja Slovenije Odboru ministrov SE, pri njeni pripravi pa skupaj s SE sodelujeta ministrstvi za pravosodje in za zunanje zadeve. Poleg predstavnikov iz Slovenije se je udeležujejo pravniki in strokovnjaki iz držav članic Sveta Evrope, te panevropske organizacije same, prisotni pa so tudi strokovnjaki iz drugih pomembnih mednarodnih nevladnih organizacij.

Z organizacijo okrogle mize želi Slovenija spodbuditi strokovno razpravo in izmenjavo nacionalnih izkušenj o učinkovitih načinih reševanja sodnih zaostankov in s tem varstva človekove pravice do sojenja v razumnem roku. Poleg tega je namen okrogle mize tudi dodatno spodbuditi razpravo o reformi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, zlasti glede vprašanj ponavljajočih ter kolektivnih pritožb.