Na tretjem mestu med strankami je SNS s 5,8 odstotka, na četrtem pa LDS s 4,8 odstotka glasov. Sledijo Zares (4,3 odstotka), DeSUS (2,6 odstotka), SLS (1,5 odstotka) in NSi (1,3 odstotka).

Po besedah Tamare Besednjak s FUDŠ SDS nadpovprečno podpirajo osnovnošolsko izobraženi, medtem ko poklicno izobraženi podpirajo SD. Med višjimi izobrazbenimi kategorijami imata obe stranki podobno raven podpore. Podpora SD narašča s starostjo, je povedala Besednjakova. Prav tako s starostjo narašča tudi podpora vladi.

FUDŠ je sicer v tokratni raziskavi pozornost namenila predvsem slovenskim medijem. Z ocenami od 1 do 5 so anketirani ocenjevali zadovoljstvo, svobodo in odprtost medijev za različne poglede. Povprečna ocena zadovoljstva z mediji je bila 3,44, svobode medijev 3,35, odprtosti medijev za različne poglede pa 3,39.

Kot je ob tem pojasnil dekan FUDŠ Matevž Tomšič, so z mediji manj zadovoljni moški, najbolj zadovoljni in najbolj prepričani v odprtost medijev pa so poklicno izobraženi. Do medijev so na splošno bolj kritični tisti z dohodki nad 2000 EUR. Podporniki sedanje vlade so bolj zadovoljni z mediji, bolj so prepričani v njihovo svobodo in odprtost. Volivci SDS so do medijev bolj kritični kot volivci SD, je povedal Tomšič.

Na vprašanje o tem, kdo pogosteje izvaja pritiske na novinarje, je 43 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so to politiki, 34 odstotkov pa, da so to lastniki kapitala. Da pritiskov ne izvaja nihče, je menilo sedem odstotkov anketiranih, da ga izvajajo druge skupine, pa pet odstotkov. 11 odstotkov jih je na to vprašanje odgovorilo z "ne vem".

Prepričanje o pritiskih politikov in pritiskih lastnikov po besedah Tomšiča narašča s stopnjo izobrazbe, prepričanje, da pritiskov ne izvaja nihče, pa je pogostejše med mlajšimi. Volivci SDS glavni vir pritiskov vidijo v politikih, volivci SD pa v lastnikih kapitala.

44 odstotkov anketiranih meni, da imajo mediji tako do politične levice kot do desnice enak odnos. 29 odstotkov jih meni, da so bolj naklonjeni levici, devet odstotkov pa, da desnici. 18 odstotkov vprašanih na to vprašanje ni odgovorilo ali pa je odgovorilo z "ne vem".

Moški v večji meri kot ženske verjamejo v naklonjenost medijev politični levici, je povedal Tomšič. V uravnoteženost medijev najmanj verjamejo višje in visoko izobraženi. Volivci SD in podporniki sedanje vlade večinsko menijo, da so mediji enako naklonjeni levici in desnici; volivci SDS pa večinsko menijo, da so mediji bolj naklonjeni levici.

Zaupanje v medije

Na lestvici zaupanja v medije je najvišjo oceno (3,80) prejela POP TV. Sledijo Radio Slovenija (3,74), Televizija Slovenija (3,64), Kanal A (3,60), Dnevnik (3,57), Finance (3,56), Mladina (3,52), komercialne radijske postaje (3,49), lokalni mediji (3,48), Družina (3,47), Večer (3,43), Delo (3,38), Žurnal (3,37) in Slovenske novice (3,18).

Ženske po besedah Tomšiča bolj kot moški zaupajo POP TV, Kanalu A, Slovenskim novicam, Družini, komercialnim radijskim postajam in lokalnim medijem. Z višino izobrazbe upada zaupanje v POP TV, Kanal A, Slovenske novice, Družino in komercialne radijske postaje. Poklicno izobraženi nadpovprečno zaupajo TVS, Dnevniku, Žurnalu in lokalnim medijem. Osnovnošolsko izobraženi pa podpovprečno zaupajo Financam in Mladini.

TVS najbolj zaupajo volivci SD, najmanj pa volivci SNS in DeSUS. Radiu Slovenija precej zaupajo volivci SDS in SD, najmanj volivci DeSUS in SNS. Delu, Dnevniku, Mladini bistveno bolj zaupajo volivci SD kot pa volivci SDS. Družini najbolj zaupajo volivci NSi, najmanj pa volivci Zares, je po besedah Tomšiča pokazala anketa.

Za Pivovarno Laško in drugo premoženje, ki so ga banke zaradi neplačevanja kreditov zasegle "tajkunom", bi bila po mnenju večine (61 odstotkov) anketiranih najboljša rešitev, da bi prešlo v večinsko državno last. 19 odstotkov jih je menilo, da bi morala postati večinska zasebna last tistega, ki bi zanjo največ ponudil.

Državno lastništvo bolj odločno zagovarjajo moški, medtem ko so ženske relativno pogosteje neopredeljene. Višje in visoko izobraženi ter mlajši od 55 let v nekoliko večji meri zagovarjajo zasebno lastništvo, a so večinsko kljub vsemu naklonjeni državnemu. Naklonjenost zasebni lastnini sicer narašča z višino dohodka. Da bi moralo zaseženo "tajkunsko" premoženje postati državno v posebno veliki meri menijo podporniki sedanje vlade, vendar glede tega ni bistvenih razlik med volivci SDS in SD, je pojasnil Tomšič.

Anketo je med 31. avgustom in 3. septembrom po telefonu opravila FUDŠ in sicer na reprezentativnem vzorcu 923 polnoletnih prebivalcev.