Med nekdanjimi ministri so junija nadomestilo plače prejeli Ivan Žagar, Janez Podobnik, Marjeta Cotman, Milan Zver (ki pa bo s tega seznama po izplačilu julijskega nadomestila "izpadel", saj je postal evropski poslanec), Mojca Kucler Dolinar, Zofija Mazej Kukovič, Andrej Bajuk, Gregor Virant in Dragutin Mate pa tudi nekdanji generalni sekretar vlade Božo Predalič. Vsak od njih prejme več kot 5000 evrov bruto na mesec (največ Mazej-Kukovičeva, in sicer junija 5958 evrov).

Nadomestilo prejema tudi šest županov

Nadomestilo je junija prejelo tudi 34 nekdanjih poslancev, od tega jih je bilo deset iz SDS, šest iz SLS, po pet iz LDS in NSi, trije iz Lipe, dva nepovezana poslanca ter po en poslanec iz SD, Zares in poslanka narodnosti. Najvišje nadomestilo prejemajo Marija Pozsonec (junija 5398 evrov bruto), Rudi Moge (5176 evrov bruto), Stanislav Brenčič (5114 evrov bruto) in Josip Bajc (5097 evrov bruto). Najnižjo pa Sašo Peče (3897 evrov bruto), Bojan Rugelj (3998 evrov bruto) in Bojan Homan (3986 evrov bruto).

Med poslanci, ki še vedno prejemajo nadomestilo, najdemo tudi pet županov, ki to nalogo opravljajo neprofesionalno. To so Janez Kramberger (župan Lenarta), Martin Mikolič (Rogatec), Mihael Prevc (Železniki), Franc Sušnik (Vransko), Davorin Terčon (Sežana) in Andrej Fabjan (Črnomelj). Vsak od njih je tako junija poleg plačila za opravljanje neprofesionalne naloge župana prejel med 4000 in 5000 evrov nadomestila poslanske plače. Andrej Fabjan pa si je celoletno nadomestilo plače prislužil z nekajmesečnim poslanskim stažem - v poslanske klopi je namreč sedel lansko poletje, potem ko je v poslanski skupini SLS nadomestil preminulega poslanca Kristijana Janca.

Nekdanji ministri ne sedijo križem rok

Čeprav prejemajo nadomestila, pa nekateri ministri ne sedijo križem rok. Gregor Virant (čeprav je bil v prejšnjem mandatu odločen zagovornik ideje, da bi obdobje prejemanja nadomestila skrajšali in znižali znesek, pa, kot je dejal v enem od intervjujev, ne vidi razloga, da bi se tej pravici odpovedal) v sklopu instituta za javno upravo predava na strokovnem izpitu iz zakona o upravnem postopku. Kot predavatelj je naveden tudi na spletnih straneh evropske pravne fakultete v Novi Gorici, postal pa je tudi predsednik Zbora za republiko. Dragutin Mate je prevzel nalogo programskega tajnika SDS, a zanjo v stranki ne prejema plačila, prav tako brezplačno se delu v stranki (SLS) posveča Janez Podobnik.

Službo si išče Mojca Kucler Dolinar (ki se je potegovala za vodenje urada za verske skupnosti), ne pa Andrej Bajuk, ki se je že pred prihodom v Slovenijo upokojil. Tako je tudi ves čas poslanskega in ministrskega mandata poleg plače prejemal pokojnino Medameriške razvojne banke v letnem znesku okoli 100.000 evrov bruto, kljub pokojnini pa bo očitno v celoti izkoristil tudi enoletno možnost prejemanja nadomestila (to je za junij znašalo 5454 evrov bruto).

Ob našem poizvedovanju o razlogih, zakaj nekdanjim ministrom in poslancem še vedno ni uspelo najti nove zaposlitve, je bil prevladujoč odgovor, da službo intenzivno in mrzlično iščejo. Pogost odgovor na vprašanje, kako to, da ne dobijo zaposlitve, je predvsem med nekdanjimi poslanci, da je zaposlitev težje najti, ker so politično prepoznavni.

Tako nam je nekdanji minister za delo in poslanec Janez Drobnič dejal, da se je takoj po končanem mandatu obrnil na ministrstvo za delo, da bi se vrnil na mesto državnega uradnika (kjer je bil zaposlen pred nastopom poslanskega mandata). A je dobil odklonilni odgovor s pojasnilom, da nimajo primernega delovnega mesta. Pozneje sta bila - kot poudarja - objavljena razpisa za dve mesti, na kateri bi ga lahko zaposlili, eno od njih je bilo prav delovno mesto, kjer je bil zaposlen pred nastopom poslanskega mandata. Drobnič je kandidiral tudi za direktorja ZPIZ in za direktorja enega od domov za starejše, a je obakrat dobil negativen odgovor. Prepričan je, da gre pri zavrnitvah za politično ozadje.

Cvet slovenske politike kot breme države

Žalostno je, da je toliko nekdanjih ministrov in poslancev še vedno na ramenih davkoplačevalcev, tudi če to formalnopravno ni sporno, pa poudarja strokovnjakinja za poslovni bonton Marta Kos Marko. Pri tem ni nepomembno, da se poslanci pri izkoriščanju te možnosti sklicujejo na zakon, ki so ga sprejeli sami, pravi in dodaja, da bi morali biti politiki zgled, tisti, na katere bi bili lahko državljani ponosni.

"Če je to cvet slovenske politike, pa niso sposobni v skoraj enem letu najti službe, očitno delajo nekaj narobe. Če bi delali dobro in pošteno, bi si jih marsikje želeli vzeti v službo, ne pa da so breme države," meni Marta Kos Marko. Prepričana je tudi, da so izgovori o tem, kako težko je najti službo, iz trte izviti. Dopušča možnost, da je verjetno težko najti zaposlitev leto ali dve pred upokojitvijo, če pa je posameznik v najboljših letih, do 55. leta, pa bi moral znati poskrbeti zase.