Oddajo je od finske javne televizije YLE odkupila tudi TV Slovenija in jo predvajala na svojem 1. programu. Zaradi te oddaje je Janez Janša predlagal pregon nastopajočih v oddaji - Draga Kosa, Bojana Potočnika in Milana Švajgerja - ter avtorja Magnusa Berglunda. Tožilka Bergantova je pregon zoper vse štiri zavrgla, zataknilo pa se je le pri enem. Sklep o zavrženju pregona zoper Berglunda se je zataknil pri vodstvu okrožnega državnega tožilstva, potem je zadeva po navedbah virov potovala na generalno državno tožilstvo, od tam pa spet nazaj na ljubljansko, kjer so nato sprejeli diametralno nasprotno stališče in prevzeli pregon zoper Berglunda. Zahtevo za preiskavo naj bi po neuradnih podatkih na sodišče vložila vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič.

Poglejmo, kaj je v sklepu o zavrženju pregona zoper Magnusa Berglunda 2. decembra 2008 napisala tožilka Katarina Bergant. V začetku pravi, da Janšev predlog za pregon Berglunda zavrže, "ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon". V obširni obrazložitvi pa tožilka Bergantova kasneje zapiše, da ni procesne predpostavke za vložitev obtožnega akta pred slovenskim sodiščem. "V konkretnem primeru je bila oddaja narejena na Finskem, s strani novinarja kot finskega državljana, s prebivališčem na Finskem, ter predvajana v finskem jeziku na finski javni televiziji. Glede na to torej, da je bila sporna oddaja izdelana in predvajana v tujini s strani tujega državljana ter da ni bila sestavljena za namen predvajanja v slovenskih medijih, menim, da v konkretnem primeru krajevna pristojnost državnega tožilstva, ki se določa po določbah, ki veljajo za pristojnost sodišča, za katero je tožilec postavljen, v konkretnem primeru na območju Slovenije, ni podana," je zapisala tožilka Bergant. Je pa dodala, da bo Janševo ovadbo poslala finskemu tožilcu.

Zaradi katerih razlogov so na tožilstvu zadržali takšen sklep, ji zadevo odvzeli in ga potem spremenili, nam še ni znano. Vodji ljubljanskega tožilstva Tamari Gregorčič smo poslali niz vprašanj. Zanimalo nas je, kateri predpis ureja vprašanje odvzema zadeve tožilcu in kateri pogoji morajo biti za to izpolnjeni. Eden od pogojev za predodelitev zadeve drugemu tožilcu bi lahko bila preobremenjenost, kar pa v tem primeru ne pride v poštev. Treba bo torej ugotoviti, ali so bili za odvzem zadeve Berglund tožilki Bergantovi izpolnjeni objektivni kriteriji. Če niso bili, potem je na mestu vprašanje, koliko je v resnici vredna toliko zatrjevana neodvisnost tožilcev. Vendar na naša konkretna vprašanja odgovorov nismo dobili. Gregorčičeva je odgovorila le, da so zoper Berglunda vložili zahtevo za preiskavo, ker obstaja utemeljen sum, da je storil očitano kaznivo dejanje. Zatrdila je še, da so na tožilstvu v celoti spoštovali predpise.

Govorili smo tudi s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, ki je pristojen za nadzor pravilnosti delovanja tožilstva. Zalar je na dopustu in se o konkretni zadevi ne more izrekati. Potrdil pa je, da njegovo ministrstvo bdi nad delovanjem državnotožilske uprave. Povsem mogoče je torej, da bo pravosodno ministrstvo izvedlo nadzor, ali so v tožilstvu sprejeta objektivna merila, kdaj se nekemu tožilcu zadeva odvzame, in ali so bila tudi v zadevi Berglund objektivna merila upoštevana.