"Prevladuje splošen vtis, da Slovenija skuša izkoristiti svoj boljši položaj za uveljavitev interesov," je priznal Vajgl in dodal, da številni evropski poslanci pokažejo razumevanje za slovensko stališče, ko se jim razloži, za kaj gre. Poslanec se je o slovensko-hrvaških odnosih pogovarjal tudi s kolegi v Evropskem parlamentu, pri katerih je pogosto vtis, da so na strani Hrvaške. Tako sta se s poslancem Hannesom Swobodo (S&D) strinjala, da je "treba stakniti glave" in rešiti spor, Kot je dejal, je prisluhnil tudi poslanki Doris Pack (EPP).

Osebno se je srečal tudi s švedskim zunanjim ministrom Carlom Bildtom, čigar država trenutno predseduje EU. Vajgl meni, da se namerava Bildt resno ukvarjati z rešitvijo slovensko-hrvaškega spora glede meje. Po mnenju Vajgla je vredno začeti tam, kjer je končal evropski komisar za širitev Olli Rehn in poslancu se zdi, da o tej možnosti zelo resno razmišlja tudi švedski zunanji minister.

Ob tem Vajgl poudarja, da je vprašanje moč rešiti le ob pripravljenosti obeh držav na kompromis. Bildt je bil enako kritičen do obeh držav in njune retorike in Vajgl pravi, da je bilo njegovo opozorilo umestno. "Politiki ne smejo prispevati k sovražnemu govoru," je prepričan poslanec, ki meni, da smo "postali imuni na sovražni govor".

Vajgl sklepa, da želi Bildt spor rešiti tako, da v njem ne bo ne zmagovalcev ne poražencev. Po njegovem mnenju bo treba prepričati javnost, da je lahko dober kompromis tudi zmaga. Za slovensko stran je po njegovem lahko izhodišče dopolnjen Rehnov predlog in tisto, o čemer je bil dosežen konsenz v DZ.

Vajgl, ki je v Evropskem parlamentu član odbora za razvoj, pododbora za varnost in obrambo in nadomestni član odbora za zunanje zadeve, je z izborom odborov, v katere je bil imenovan, zadovoljen, in meni, da bo lahko uporabil svoje znanje, izkušnje in zveze.

Dejal je še, da se je dogovoril s predstavniki Mariborčana, da se bo angažiral okoli projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Želel bi tudi, da bi eno od slovenskih regij po vzoru avstrijskega Waldviertla namenili izključno ekološki pridelavi hrane. Za ta projekt je, kot je povedal, že stopil v stik s pristojnimi oblastmi, načrtuje tudi obisk Waldviertla.

Namerava delovati tudi na projektu za mir v zahodnosudanski pokrajini Darfur. Med drugim načrtuje, da bi predlagal koordinatorja za humanitarne zadeve pri Sudanski osvobodilni vojski (SLA) Sulejmana Jamusa za nagrado Saharov, ki jo Evropski parlament vsako leto podeljuje borcem za človekove pravice. Za to potrebuje podpise 40 poslancev in Vajgl ne dvomi, da jih bo dobil. Kriza v Darfurju po besedah Vajgla ni le humanitarna katastrofa, ampak razkriva vso problematiko neuresničene razvojne politike v tretjem svetu.

Na današnjo Vajglovo izjavo, da bo morala slovenska stran še veliko delati, da bo v slovensko-hrvaškem sporu prepričala Evropo, tudi Evropski parlament, se je danes odzval vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Vajgl "prisluhnil njegovemu javnemu pozivu slovenskim poslancem v EP s konca prejšnjega tedna, v katerem jih je opozoril, da na področju odnosov s Hrvaško slovenski evroposlanci v prejšnjem mandatu niso naredili skoraj nič in niso znali v EP razložiti slovenskih stališč v zvezi s problematiko slovenske-hrvaške meje".

SLS je hkrati v sporočilu za javnost izrazil pričakovanje o "mnogo večji aktivnosti" evropskih poslancev iz Slovenije v tem mandatu. Presečnik tudi pričakuje "jasno in natančno pojasnjevanje slovenskih stališč ob doslednem upoštevanju sklepa državnega zbora o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki ga je državni zbor letos sprejel na predlog SLS in ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzorovala ob osamosvojitvi".