Da je bila odmevna odločitev države pravilna, je ocenilo 45,4 odstotka vprašanih, da je bila nepravilna, pa le nekaj več, torej 47,6 odstotka vprašanih. Značilno je, da kot pravilno to odločitev prevladujoče razumejo prebivalci osrednje Slovenije in ljudje z visoko izobrazbo. Ob sedmih odstotkih neopredeljenih lahko torej ugotovimo, da je javno mnenje razpolovljeno: po eni strani se zaveda dramatičnih socialnih posledic take odločitve, po drugi strani pa sprejema argumentacijo, da je finančna pomoč podjetju z neperspektivnim programom kot polnjenje vreče brez dna.
Na prisotnost zavesti o tveganju, ki je povezano z nadaljnjo finančno pomočjo Muri, kaže razporeditev odgovorov na vprašanje "Ali bi vi osebno investirali v Muro, če bi razpolagali s kapitalom in bi imeli to priložnost?" Deleža tistih, ki bi se na tako hipotetično situacijo odzvali pritrdilno oziroma nikalno, sta domala izenačena (46,6 odstotka : 47,6 odstotka), pri čemer pripravljenost na investiranje dramatično pada z naraščanjem izobrazbe: pri nižje izobraženih je pripravljenost na investiranje v Muro 64,5-odstotna, pri visoko izobraženih pa le še 38-odstotna.
Lestvico priljubljenosti slovenskih politikov si lahko ogledate TUKAJ.
Muro naj rešujejo država in zasebni lastniki, trdi 64,4-odstotna javnomnenjska večina. 23,3 odstotka je takih, ki menijo, da je rešitev podjetja stvar zasebnega kapitala, le 8,7 odstotka pa takih, ki bi to breme naložili izključno državi. Ta je, kažejo podatki, v precejšnjem delu javnega mnenja razbremenjena vsaj izključne odgovornosti za nezavidljiv ekonomski položaj prekmurskega podjetja, saj javnost zanj krivi predvsem njegovo upravo (47,9 odstotka) in lastnike (35,6 odstotka) - no, med slednjimi pa je seveda tudi paradržavna odškodninska družba.
