Na ministrstvu za finance so včeraj zapisali, da je bila Križaničeva izjava "vzeta iz konteksta". Zagotovili so, da uvedba davka na nestarševstvo nikoli ni bila predvidena niti preučena, niti nima oblike predloga, temveč da zaradi zagotavljanja demografskih pogojev za hitrejšo rast prebivalstva razmišljajo o povečanju davčnih olajšav za otroke.

Za večino ministrov je davek na nestarševstvo povsem nesprejemljiv

Sporna Križaničeva izjava je skoraj povsem zasenčila drugo konferenco razvojnega dialoga, zato so morali udeleženci odgovarjati predvsem na vprašanja o morebitni uvedbi davka na nestarševstvo Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve, je povedal, da se z uvedbo takšnega davka ne strinja, meni pa tudi, da bi bil tak predlog ustavno sporen. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je zagotovila, da v vladi o tem niso razpravljali. "Sem velika zagovornica družine, nikakor pa ne bi pristala na to, da bi zaradi javnofinančnih razlogov uvedli davek na nestarševstvo. Nestarševstvo je običajno posledica neljubih zdravstvenih in drugačnih težav posameznika, zato je takšna kazen absolutno neprimerna," je dejala Pavlinič Krebsova. Po njenem prepričanju bi morala država najti davčne vire predvsem pri nepremičninah.

Tudi gospodarski minister Matej Lahovnik o domnevnem Križaničevem predlogu ni bil obveščen, prav tako pa mu ni znano, da bi o nestarševskem davku razmišljali še v kateri drugi državi Evropske unije (EU). Lahovnik sicer meni, da bi bila uvedba takšnega davka neprimerna in neustrezna. "Gre za intimne odločitve posameznikov, pri čemer je treba upoštevati, da mnogi tudi iz zdravstvenih razlogov ne morejo imeti otrok. Namesto da kaznujemo tiste, ki iz osebnih ali zdravstvenih razlogov ne morejo imeti otrok, bi bilo bolje, da mlade spodbujamo za starševstvo z olajšavami, recimo za vlaganje v izobraževanje otrok," je povedal Lahovnik. Gospodarski minister ocenjuje, da domnevni Križaničev predlog nima nikakršne možnosti, da bi dobil podporo oziroma bil v vladi sprejet, zato je po njegovem mnenju nadaljnje razčlenjevanje predloga nesmiselno.

Nad predlogom je bila presenečena tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar. Povedala je, da o tem v ministrstvu "do tega trenutka" niso razmišljali. Na vprašanje, kakšno je njeno osebno mnenje, pa je odgovorila, da je predlog nesprejemljiv.

Nekateri ministri pa davku na nestarševstvo ne nasprotujejo. Šolski minister Igor Lukšič meni, da je dobro, ker je začela vlada razmišljat o "vhodnih virih". "Dobro in kvalitetno državo je treba financirati. O tem, ali je ta davek pravi, pa bo treba opraviti še kakšno razpravo, treba pa se je zavedati, da bo naša generacija živela z dobrimi pokojninami le, če bodo za nami tudi otroci, ki bodo lahko delali," je dejal Lukšič. Pripombo, da se mnogi mladi težko odločajo za starševstvo zaradi težkih socialnih razmer, je Lukšič zavrnil, češ da je "imel dva otroka v zelo težki situaciji in da zato ve, da v številnih primerih to ne more biti kriterij. "Mislim, da je situacija za otroke zmeraj dobra," je dejal Lukšič.

Da je treba poiskati nove davčne vire, se strinja tudi prometni minister Patrick Vlačič. "Morda je tudi ta davek ena od možnosti, s katerimi bi zmanjšali skupno davčno obremenitev s sedanjih 41 na 38 odstotkov," je povedal.

Opozicija razdeljena, sindikati ogorčeni

V opoziciji so glede uvedbe davka na nestarševstvo mnenja deljena. Bogdan Barovič, poslanec SNS, je dejal, da je predlog "nesprejemljiv in nemogoč", po mnenju Žige Turka, nekdanjega ministra za razvoj, pa je treba davčno breme pravično razporediti in pomagati družinam, ki imajo otroke, z višjimi davčnimi olajšavami. Tudi v NSi so pobudo ministra pozdravili. "Vladi predlagamo, da sprejme ustrezne zakonske podlage za uresničitev te napovedi. Družine z več otroki zagotavljajo tudi več delovne sile v prihodnosti, zato bi bilo prav, da jim družba to prizna in nagradi z davčnimi olajšavami," so zapisali v NSi. Ob tem predlagajo uvedbo brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja, brezplačne vrtce in sofinanciranje otroškega varstva na domu ter ukrepe za zagotovitev osnovnih stanovanjskih razmer za mlade družine.

Nekakšni obliki davka na nestarševstvo je naklonjena tudi Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. Po njenem mnenju bi morali zaradi medsebojne solidarnosti tisti, ki nimajo otrok, pomagati tistim, ki imajo otroke, in sicer tako, da bi participirali pri plačevanju vrtcev ali k izobraževanju.

Davku na nestarševstvo pa ostro nasprotujejo v sindikatih. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je dejal, da je tak predlog "nehuman". "Mnogo mladih ljudi iz različnih vzrokov ne more imeti otrok, bodisi iz bioloških, še več pa zaradi socialnih težav, saj nimajo dela oziroma stanovanja. Zelo neetično bi bilo poseči v življenja teh ljudi z davkom, ki bi jih še dodatno obremenil," je bil ogorčen Semolič. Na novinarsko vprašanje, ali je tak predlog sploh uresničljiv, je odgovoril, da "žal politike ne smemo nikoli podcenjevati. Kar politik reče, je treba vedno upoštevati kot realno opcijo. Zaradi tega še pravočasno opozarjamo politike, naj ne gredo po tej poti, saj bi naredili veliko napako," je opozoril Semolič. Z njim se strinja tudi predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. "To je največja neumnost. Za zvišanje natalitete potrebujemo razvoj, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in dobre plače," je dodal Rebolj.

Nad predlogom niso navdušeni niti delodajalci. Igor Antauer, sekretar Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije (ZDODS), je dejal, da "davek na biološko stanje ne more biti ustrezen davek". "Imamo dosti drugih virov, kjer bi lahko davke pobrali. Pozabili smo obdavčiti velekapital, viri so še vedno v nerealnem premoženju, pa tudi v nepremičninah, zlasti praznih stanovanjih," ocenjuje Antauer, ki je šokiran nad podatkom, da imamo v Sloveniji 800.000 stanovanjskih enot s povprečno velikostjo 75 kvadratnih metrov.