Slovenska skupščina, v kateri je od volitev aprila 1990 naprej imela večino koalicija Demos, se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.

V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija.

Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN.

Ob dnevu državnosti po Sloveniji že več dni potekajo slovesnosti. V DZ je bila v sredo slavnostna seja, na kateri je slavnostni govornik podpredsednik DZ Vasja Klavora poudaril, da je bila slovenska samostojnost kljub svoji enkratnosti dejanje z globokimi koreninami, na osrednji slovesnosti na Trgu republike pa je predsednik države Danilo Türk pojasnil, da smo si Slovenci lastno državo zaslužili in priborili. V ljubljanski stolnici je bila istega dne maša ob dnevu državnosti, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

Ob dnevu državnosti bodo tudi danes po vsej Sloveniji potekale številne slovesnosti. V Celju bo slovesna maša za domovino in praznovanje ob dnevu državnosti s slavnostnim govornikom predsednikom SDS Janezom Janšo. V Lendavi bo tradicionalno srečanje članic in članov LDS ob dnevu državnosti, na katerem bo zbrane nagovorila predsednica LDS Katarina Kresal. Na občinski proslavi ob dnevu državnosti občine Radovljica pa bo slavnostni govornik podpredsednik DZ Miran Potrč (SD).

Na Dunaju obeležili dan državnosti

V slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju so v sredo priredili sprejem ob dnevu državnosti in dnevu slovenske vojske ter odprli razstavo mednarodnega likovnega bienala Globine 2. Sprejema se je udeležilo 200 veleposlanikov in diplomatov, akreditiranih pri Ovseju, pa tudi Slovenci, ki živijo na Dunaju in drugod v Avstriji.

Kot so danes sporočili s slovenskega veleposlaništva na Dunaju, so zbrane na sprejemu nagovorili slovenski veleposlanik in vodja stalne misije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje (Ovse) Stanislav Raščan, direktor Korotana Anton Levstek in direktor Kosovelovega doma Sežana Aleksander Peršolja.

Sprejem so organizirali stalno predstavništvo Slovenije pri Ovseju, kulturni center Korotan, Kosovelov dom Sežana in turistično društvo Škocjan.