Volilna zaušnica socialdemokratom v Avstriji in Nemčiji
Tako v Nemčiji kot tudi v Avstriji so socialdemokrati doživeli svoj zgodovinski poraz. S 23,8 odstotka glasov je rezultat avstrijskih socialdemokratov najnižji, kar jih je kdaj dosegla na zveznih volitvah, leta 2004 so bili socialdemokrati še najmočnejša stranka. Medtem ko v Avstriji glavni kandidat SPÖ Hannes Swoboda trdi, da jim ni uspelo prepričati volilcev, da bi jih volili zaradi njihove socialne naravnanosti, v Nemčiji ugotavljajo, da se zavzemanje socialdemokratov za reševanje Opla z državnim posredovanjem ni obrestovalo in so volilci volili raje tiste, ki z denarjem davkoplačevalcev niso tako radodarni. Prve povolilne analize so pokazale, da je socialdemokratom največ volilcev zbežalo v tabor tistih, ki so ostali doma. Krščanski demokrati so vselej znali bolje mobilizirati lastne volilce, v tem je tudi ključ njihovega uspeha ob tokratnih volitvah. Sicer so v obeh državah v primerjavi s prejšnjimi volitvami rahlo izgubili, vendar še vedno ostajajo najmočnejši.
V Avstriji je s 17,9 odstotka glasov tretja najmočnejša stranka postala Lista Hansa Petra Martina predvsem po zaslugi krepke medijske podpore najmočnejšega dnevnika v državi, Kronenzeitunga, svobodnjaki pa so s 13,1 odstotka v primerjavi z zadnjimi volitvami podvojili svoje glasove. V Nemčiji so tretja najmočnejša politična sila zeleni, izjemen uspeh pa so s skoraj enajstimi odstotki dosegli liberalci. Nemci bodo septembra volili poslance v nemški parlament, vendar komentatorji poudarjajo, da je spričo nizke volilne udeležbe (43 odstotkov) nemogoče primerjati tokratne in nemške parlamentarne volitve. Tudi v Avstriji je z 42 odstotki udeležba nizka in ostaja enaka tisti iz leta 2004. V obeh državah zato ugotavljajo, da je, glede na to, da je volila manj kot polovica volilnih upravičencev, največji poraženec teh volitev pravzaprav evropski parlament.
Zmaga Sarkozyja in Berlusconija
V Franciji je zmagovalec evropskih volitev po prvih neuradnih podatkih postala stranka predsednika Nicolasa Sarkozyja Unija za ljudsko gibanje (UMP), ki je zbrala okoli 28 odstotkov glasov volilcev. Sledijo ji opozicijski socialisti, za katere je glasovalo 16,8 odstotka Francozov, ki so odšli na volišča. Največje presenečenje je velik uspeh zelene koalicije, ki je po prvih delnih rezultatih dobila 16,2 odstotka glasov, podpora sredinskemu voditelju Francoisu Bayrouju pa se je ustavila pri slabih 9 odstotkih. Volitev se je udeležilo 40,5 odstotka volilnih upravičencev.
Socialisti so tako doživeli grenak poraz, saj je njihovo vodstvo pričakovalo vsaj 20-odstotno podporo volilnih upravičencev, na volitvah v evropski parlament pred petimi leti pa so prejeli skoraj 29-odstotno podporo volilcev. Za UMP je leta 2004 glasovalo le slabih 17 odstotkov volilcev.
Italijanski volilci so na volitvah v evropski parlament izkazali neomajno zaupanje premierju Silviu Berlusconiju in njegovi stranki Ljudstvo svobode (SPL). Po prvih delnih rezultatih je ime njegove stranke na volilnih lističih obkrožilo 39 odstotkov volilcev, kar je lep obliž na premierjevo rano po škandalu, ki ga je sprožilo njegovo druženje z 18-letno mladenko Noemi Letizia, saj dokazuje, da ga volilci še vedno podpirajo. Drugo mesto je po teh podatkih osvojila levičarska Demokratska stranka s 27,5 odstotka glasov, sledijo pa Severna liga z 9,5 odstotka, Italija vrednot Antonia Di Pietra s 7,8 odstotka in krščanski demokrati (UDC) s 5,3 odstotka.
V veliki Britaniji so prešteli glasove s severovzhoda Anglije, največ pa so jih volilci tam namenili laburistom premiera Gordona Browna. Laburisti so prejeli četrtino vseh glasov, vendar pa je v primerjavi z volitvami pred petimi leti podpora tej stranki padla za kar 9 odstotkov. Drugo mesto po teh podatkih zasedajo konservativci z 19,8 odstotka, na tretje pa so volilni upravičenci uvrstili liberalne demokrate, ki so jim namenili 17,6 odstotka glasov.
