V predlogu, ki ga te dni zaključujejo na ministrstvu za zdravje, bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pravico in dolžnost izterjati vso škodo, ki jo bodo povzročile osebe pod vplivom al kohola in drog ali tisti, ki bodo zagrešili nasilno oziroma kaznivo dejanje. Po ministrovem mnenju to ni »nič posebnega«, saj nekaj takšnih določil obstaja že v sedanjem zakonu, pa jih v zdravstvenem sistemu ne izvajajo. Tako na primer praznjenje želodca zaradi vinjenosti zavarovancu le redko zaračunajo, čeprav bi mu ga po zakonu morali.
Minister za zdravje Borut Miklavčič včeraj ni želel podrobno govoriti o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v katerem bodo zaostrili odnos do ljudi, ki bodo pod vplivom alkohola, drog ali z nasilnim dejanjem povzročili škodo. Vse stroške zdravljenja bodo namreč morali zdravstveni blagajni povrniti. Kolikšna naj bi bila stopnja alkohola v krvi, minister včeraj ni povedal, poudaril je le, da "bodo alkoholizirani povzročitelji škode" dolžni poravnati vse stroške, nastale v obveznem zavarovanju, zase in za tretjo osebo.
Leta 2006 je tedanji minister za zdravje Andrej Bručan skušal novelirati omenjeni zakon s predlogom, da bi poškodovanim pod vplivom alkohola izplačali namesto 80-odstotnega le 60-odstotno nadomestilo za odsotnost z dela. Ta predlog je po dveh letih pogajanj v ekonomsko-socialnem svetu propadel, predvsem zaradi sindikatov (Pergam se je s predlogom strinjal), ki so menili, da ni potrebe, da bi nadomestila zniževali iz vzgojnih razlogov. Miklavčič, ki je bil takrat generalni direktor zdravstvene blagajne, to dobro ve, a meni, da je tokrat "trenutek zaradi ekonomskih težav morda boljši in da bo laže dobiti soglasje tudi pri socialnih partnerjih". Ti se morajo zavedati, kako težko bo državljankam in državljanom že letos zagotoviti enak obseg zdravstvenih storitev kot v lanskem letu. Letos si bodo pomagali z denarjem iz rezervnega sklada ZZZS (130 milijonov evrov) in dodatnimi varčevalnimi ukrepi. Za to, da bomo sicer ostali brez širitev, a vsaj pri nezmanjšanem obsegu zdravstvenih storitev tudi v letu 2010, pa bodo potrebni dodatne zaostritve in ukrepi.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo leta 2006 zaradi alkohola 3578 hospitalizacij, ki so skupaj trajale 85.638 dni, kar je sestavljalo 3,6 odstotka vseh bolniških dni. Zaradi alkohola je bilo zaradi začasne odsotnosti z dela dodatno izgubljenih 76.348 delovnih dni. Predlagana sprememba v omenjenem zakonu bi po približnih izračunih prinesla okoli 130 milijonov evrov na leto, torej ravno toliko denarja, kot ga bo zdravstvena blagajna letos izčrpala iz rezervnega sklada.
