Zamik pri datumu praznovanja pravoslavne velike noči, ki se sicer določa glede na lunino meno, nastane, ker številne pravoslavne cerkve še danes uporabljajo stari pravoslavni ali julijanski koledar. Pravoslavna cerkev namreč ni priznala koledarja, znanega kot gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII.
V velikonočnem tridnevju pred praznikom se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja, "ko je bil obsojen, poniževan, križan in pokopan", na veliko noč pa je "Kristus pokazal, da lahko premagamo smrt," je za STA pojasnil Bošković. Med velikonočnimi običaji je po njegovih besedah v ospredju barvanje pirhov, ki so "vidno znamenje praznika, znamenje vstajenja".
Bošković je danes opolnoči v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vodil jutranje bogoslužje, ob 10. uri pa bo vodil velikonočno liturgijo.
Kot je dejal, Zveza srbskih društev Slovenije in Srbska pravoslavna cerkvena občina Ljubljana po omenjeni velikonočni liturgiji pred cerkvijo pripravljata velikonočni zbor mladih s kulturnim programom, v katerem bo sodelovalo več kot deset kulturnih društev in folklornih skupin iz vse Slovenije.
