Problem izbrisanih je po besedah poslanca SDS eskaliral po letih 1996 in 1997, ko se je pojavila predsednica Helsinškega monitorja Neva Miklavčič Predan. Kot je dejal, so bile njene prve številke 300.000 izbrisanih, po intervencijah na notranjem ministrstvu se je ta številka znižala na 150 tisoč, leta 1996 pa na 30 tisoč. Prav Miklavčič Predanova pa je "tista oseba, ki je v aferi Vič Holmec vztrajno trdila, da so se na Holmcu dogajali vojni zločini", kljub temu, da je tožilstvo v Slovenj Gradcu dogodke na Holmcu preiskalo, je povedal Gorenak.

Kasneje se je medijska kampanja po njegovem še stopnjevala, podobno kot danes. Med drugim je omenil, da dokumenti v Sloveniji nikoli niso bili uničeni na način, kot se to prikazuje v javnosti, saj se tu dokumente preluknja.

Besedi izbris in izbrisani sta po njegovem "namerna izmišljotina". "Takrat zakonodaja nikjer in nikogar ni silila v sprejem slovenskega državljanstva. Dovoljevala je torej tudi bivanje tujcev v Republiki Sloveniji. Odločiti se je bilo treba, samo odločiti se je bilo treba, mnogi se niso," je pojasnil. Poudaril je tudi, da je slovenski model urejanja statusa drugih državljanov temeljito proučil Svet Evrope in ga kot vzornega predlagal za uporabo nekaterim drugim, "recimo baltskim državam".

Tudi Gorenak je omenil primer Aleksandra Todorovića, ki je po besedah poslanca ob neki priložnosti dejal, da za državljanstvo ni zaprosil, ker se mu je to zdelo "necivilizacijsko". Opozoril je, da mu za to ni vseeno predvsem zaradi veteranov vojne za Slovenijo. V predvolilnem času po njegovih besedah v LDS ni najti nobenega zapisa o izdajanju odločb in odškodninah. Odločbe pa bodo, kot je poudaril, podlaga za ločene premoženjsko pravne postopke zoper državo. Ob tem je še poudaril, da je bila referendumska volja poteptana in da v SDS nikoli niso rekli, da niso pripravljeni popraviti krivico vsem tistim, ki jim je bila storjena.

Potrč je prepričan, da izbris ni bil naključen

Miran Potrč iz SD pa je prepričan, da izbris leta 1992 ni bil naključen, hkrati pa je bil po njegovem neustaven in nezakonit. Izrazil je obžalovanje, da se danes za obrambo te nezakonitosti uporabljajo vsa sredstva, "od potvarjanja dejstev do zamegljevanja".

V predstavitvi stališča poslanske skupine SD je zavrnil navedbe vlagateljev interpelacije, da bodo odločbe služile kot podlaga za izplačilo odškodnin. V zvezi s tem je dejal, da so bili leta 2004, ko je takratni notranji minister Rado Bohinc izdal prvih 4500 odločb izbrisanim, na podlagi tega vloženi "le trije zahtevki" za odškodnine, od katerih do danes še noben ni postal pravnomočen.

Neresnične se mu zdijo tudi navedbe, da se z izdajanjem odločb ignorira leta 2004 izvedeni referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih. Po njegovem je bilo na referendumu odločeno le o tem, da omenjeni zakon ni potreben, medtem ko se o tem, "da se zagotovi pravica izbrisanim do stalnega prebivališča, ni odločalo, saj je bilo o tem že odločeno z veljavno odločbo ustavnega sodišča".

Izdajanje odločb po njegovih besedah ne ustvarja neenakosti med tistimi, ki jim bo odločba izdana neposredno na podlagi ustavne odločbe in tistimi, za katere bodo pogoje za izdajo odločbe še določili s posebnim zakonom. Po njegovem takšna rešitev dejansko ustvarja enakopravnost.

Zalokar Oražem: Vprašanje o izbrisanih nas postavlja pred dilemo, ali še zmoremo biti pravna država

Cveta Zalokar Oražem je v predstavitvi stališča poslanske skupine Zaresa ocenila, da je dežela, kjer kršitelji zakonov postajajo branilci pravne države, čudna.

Pri vprašanju o izbrisanih gre po njenem za veliko krivico in napako, hkrati pa nas "postavlja pred dilemo, ali smo še in ali še zmoremo biti pravna država. Gre za pravičnost in katarzo, ali bomo znali reči, da je nekaj narobe in bomo znali to tudi popraviti," je dejala in dodala, da pri spoštovanju odločbe ustavnega sodišča ne gre samo za spoštovanje odločb sodišča, ampak veliko več, to je "spoštovanje pravne države".

Kot laž je označila navedbe Branka Grimsa, da pri izbrisanih dejansko ni šlo za izbris, pač pa le prenos iz registra prebivalcev s stalnim prebivališčem v register tujcev. "V primeru izbrisanih je definitivno šlo za odvzem že pridobljenega statusa stalnega prebivališča," je dejala in dodala, da država tistim, ki bi si morali urediti status, ni povedala, da bodo, če si statusa ne bodo uredili, izgubili stalno prebivališče.

Na koncu je zavrnila še navedbe, da se med izbrisanimi skrivajo agresorji na Slovenijo, in izrazila prepričanje, da vlagatelji interpelacije natančno vedo, da ministrica z izdajanjem odločb ravna pravilno. Slednje po njenem dokazuje tudi napoved SDS pred volitvami leta 2004, da bo v primeru prevzema oblasti revidirala vse odločbe, ki jih je leta 2004 izdal takratni notranji minister Rado Bohinc. "Revidirali niso niti ene," je dejala.